Glede na poznavanje situacije, informacije, ki jih ima ministrstvo, in glede na zadnje dogajanje v Vegradu bo družba po njenem mnenju zelo težko izvedla prisilno poravnavo, ki je druga možnost. Stečaj je tako najverjetnejša, pa tudi najoptimalnejša rešitev za delavce, da se "ta agonija konča". Delavci imajo namreč v stečajnem postopku prednost pri poplačilu iz stečajne mase.

Pojasnila je še, da je država v lastništvo Vegrada decembra lani vstopila zato, ker je skušala rešiti to, kar se zdaj dogaja, a brez sodelovanja tistih, ki so zaprosili za pomoč (uprave), ne gre in očitno so za pomoč zaprosili "s figo v žepu."

Država lahko le še pomaga delavcem
Če nadzorni svet pred dnevi ne bi zelo jasno zahteval dokazov o plačilni sposobnosti družbe, uprava sama tega ne bi naredila, meni ministrica. Na seji nadzornega sveta Vegrada, ki bo v ponedeljek, mora uprava predstaviti načrt finančnega prestrukturiranja, ki pa ga nadzorniki lahko potrdijo ali zavrnejo.

Država sicer v Vegradu nima večinskega deleža, zato vzvodov večinskega lastnika nima. Bo pa naredila vse, da bo pomagala delavcem, naj bo to v obliki različnih pomoči ali pri iskanju nove zaposlitve, je še pojasnila ministrica.

V primeru stečaja država "izgubi 416.000 evrov"
Izvršni direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) Matej Golob Matzele je ob tem predstavil dogajanje od vstopa države v lastništvo Vegrada in poskuse reševanja podjetja.

Najprej je pojasnil, da so ves čas delovali tako, da bi zavarovali svoj delež v podjetju, in ne, da bi rešili direktorico Vegrada Hildo Tovšak. Ob tem je priznal, da bo ob morebitnem stečaju država ostala brez na 416.000 evrov ocenjenega deleža v Vegradu.

Ob vstopu v lastništvo Vegrada je država (PDP ima v Vegradu 29-odstotni delež) najprej zahtevala svojega predstavnika oziroma predsednika v nadzornem svetu, saj Kad in Sod prej predstavnika nista imela. To je postal Klemen Boštjančič, nadzorni svet pa je nato od uprave zahteval mesečna in četrtletna poročila o poslovanju družbe.

Prostovoljne poravnave ni bilo
Ker je Vegrad PDP v začetku leta prosil za jamstvo za pridobivanje posojil in ker tega ni bilo mogoče storiti, saj bi se to lahko štelo kot državna pomoč, so se začeli postopki za ugotavljanje kvalificiranosti Vegrada za državno pomoč. V tem času se je zgodila blokada računov Vegrada, zato državna pomoč ni bila več mogoča, je pojasnil Golob Matzele.

Marca so tako z upniki in lastniki dosegli dogovor o prostovoljni poravnavi, saj so po pregledu finančnega stanja v PDP-ju menili, da bi se ob izvedbi nekaterih ukrepov družbo dalo rešiti, a se poravnava ni uresničila. Z bankama Hypo in NLB so pripravili načrt prestrukturiranja, ki je vključeval razdolžitev v razmerju do dobaviteljev, dolgovi dobaviteljev bi bili delno poplačani, delno odpisani in delno konvertirani v lastniške deleže. Poleg tega so bili potrebni kadrovsko in poslovno prestrukturiranje, program prodaje nepremičnin in pridobitev novih, izvedljivih projektov.

"Uprava je prikrivala podatke"
A so konec junija ugotovili, da pretežni del načrta ni bil izpeljan, namesto programa prodaje nepremičnin pa je te Vegrad celo prenesel na hčerinska podjetja brez vednosti lastnikov in nadzornega sveta. Nepremičnine so bile nato po vztrajanju PDP-ja prenesene nazaj na matično podjetje, je dogodke pojasnil Golob Martele.

Dodal je, da je bilo delo nadzornega sveta ves čas oteženo, saj sta dva člana delovala bolj kot podaljšana roka uprave, ki je delovala neodgovorno ter prikrivala podatke. Na vprašanje, ali bo država terjala odškodninsko odgovornost uprave Vegrada, Golob Matzele še ni mogel odgovoriti, Radićeva pa je dodala, da je nekaj ovadb že vloženih, morebitnih novih pa ne izključujejo. Ob tem je odgovorila še na vprašanje, ali bodo še naprej sodelovali s Tovšakovo. Dejala je, da bodo morali, saj Tovšakova še ni ničesar obsojena, poleg tega pa ne more odstopiti, saj je družba razglasila plačilno nesposobnost in jo bo Tovaškova morala voditi do morebitnega konca prisilne poravnave ali začetka stečajnega postopka.

Obsojeni za gospodarske prestopke ne bodo mogli ustanavljati novih družb
Je pa Radićeva ob tem napovedala še dve zakonski rešitvi. Ministrstvo za gospodarstvo bo v čim krajšem času predlagalo spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki bo obsojenim za gospodarske prestopke (in morebiti tudi njihovim družinskim članom) preprečevala ustanavljanje novih podjetji. Služba vlade za lokalno samoupravo pa pripravlja zakon o skladnem regionalnem razvoju, kar pomeni, da novi posebni intervencijski zakoni za posamezne regije, ki po mnenju Radićeve sicer niso smiselni, ne bodo potrebni.