Gibanje rasti je bilo po sestavnicah podobno kot v prvem četrtletju, le stopnje rasti so tokrat višje, je na novinarski konferenci Statističnega urada RS dejala Romana Korenič. Podobno kot v preteklih četrtletjih sta k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) tako največ prispevala izvoz in domača poraba.

Med aprilom in junijem se je nadaljevala rast izvoza in uvoza, krepila pa sta se tudi domača poraba in dodana vrednost. Na drugi strani je gospodarsko rast zaviralo zmanjševanje naložb v gradbene objekte, predvsem v stanovanjske gradnje, je naštela.

Najnižja anketna brezposelnost v petih letih
Med prebivalstvom je bilo tako v drugem četrtletju 997.000 aktivnih oseb, kar je za 16 tisoč oziroma za 1,6 odstotka več kot v prejšnjem četrtletju.

Število anketno brezposelnih oseb se je znižalo za 9 tisoč oziroma 10,7 odstotka, število delovno aktivnih pa zvišalo za 25 tisoč ali 2,8 odstotka. Znižalo se je tudi število neaktivnih prebivalcev, in sicer za 16 tisoč oziroma 2,1 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti je bila tako v drugem četrtletju s 7,8 odstotka za 1,1 odstotne točke nižja kot v prvem trimesečju in za 1,4 odstotne točke nižja kot v lanskem drugem trimesečju. Stopnja anketne brezposelnosti je tako najnižja v zadnjih petih letih, je objavil statistični urad.

Delovno aktivnih moških je bilo več, in sicer 493 tisoč, kot delovno aktivnih žensk, ki jih je bilo 426 tisoč. Med moškimi je bila stopnja delovne aktivnosti višja, stopnja brezposelnosti pa nižja kot pri ženskah.

Med 793 tisoč zaposlenimi prebivalci Slovenije jih je bilo 82,4 odstotka v delovnem razmerju za nedoločen čas. Za nedoločen čas je bilo zaposlenih največ oseb v starostni skupini 50 let ali več, saj jih je bilo takšnih kar 93,9 odstotka ali 186 tisoč. Med zaposlenimi mladimi v starostni skupini 15–29 let jih je bilo za primerjavo za nedoločen čas zaposlenih 67 tisoč oziroma 47,2 odstotka.

.
Umar: Trg dela se stabilizira
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) dejstvo, da ključni dejavnik rasti ostaja izvoz, povezuje z večjim povpraševanjem ključnih trgovinskih partneric in izboljšanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

"Nadaljuje se razmeroma visoka rast števila zaposlenih, zmanjšuje se število brezposelnih, predvsem zaradi manjšega priliva v brezposelnost in večjega zaposlovanja, povečale so se tudi plače v zasebnem sektorju. Vse to kaže na stabilnost okrevanja na trgu dela," je navedel direktor Umarja Boštjan Vasle.

Naložbe javnega sektorja so letos manjše kot lani, kar je povezano z iztekom pretekle finančne perspektive, črpanje iz nove perspektive pa še ni steklo. Na drugi strani se naložbe zasebnega sektorja še naprej krepijo, saj so se podjetja v zadnjih letih precej razdolžila, hkrati so akumulirala nekaj dobička, po sanaciji pa so se izboljšale razmere v bančnem sektorju, poleg tega so podjetja našla alternativne vire financiranja, je naštel Vasle.

Umar je sicer spomladi omenil nekatera tveganja, predvsem v zvezi z britanskim referendumom o izstopu iz EU. "Vendar za zdaj ne kaže, da bi ta tveganja pomembno poslabševala razmere, tako da so naša pričakovanja v tem trenutku razmeroma ugodna," je sklenil Vasle.

Močna izvoz in domača poraba
Izvoz se je v drugem četrtletju okrepil za 7,5 odstotka, pri čemer se je izvoz blaga povečal za 8,8 odstotka, storitev pa za 2,2 odstotka. Rast uvoza je bila nekoliko nižja, in sicer 7,2-odstotna.

Pri končni porabi so se najbolj povečali izdatki gospodinjstev, in sicer za 2,6 odstotka. Statistiki opažajo, da so gospodinjstva povečala izdatke za prav vse skupine blaga in storitev, najbolj pa za trajne dobrine, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je tako v primerjavi s prvim četrtletjem letos zvišal za 0,5 odstotka, v prvi polovici letošnjega leta pa se je BDP glede na enako obdobje lani realno povečal za 2,5 odstotka.

Cene avgusta rahlo navzdol
V Sloveniji se cene življenjskih potrebščin avgusta tako na letni kot na mesečni ravni skoraj niso spremenile. Največ so k padcu cen prispevale nižje cene naftnih derivatov, k rasti so na letni ravni največ dodale višje cene počitnic v paketu, na mesečni pa višje cene oblačil.

Po podatkih državnega statističnega urada so se avgusta cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo gibanja cen v EU-ju, na letni ravni znižale za 0,2, na mesečni pa za 0,1 odstotka.