Vse kaže, da bosta Italija in Hrvaška na Jadranskem morju razglasili izključni ekonomski coni. To sta se v Zagrebu v ponedeljek dogovorila zunanja ministra obeh držav. Zunanji minister Anže Logar, ki prihodnji teden potuje v Rim, pa pričakuje, da bo morebitna razglasitev potekala v skladu z dobrimi odnosi med sosedi, saj je tudi Slovenija jadranska država.
Že od leta 2003 se je Slovenija borila proti enostranski razglasitvi Hrvaške in je skupaj z Italijo dosegla, da hrvaška cona ne velja za članice Unije. Zdaj očitno sledi preobrat.
Izključne cone, ki predvidevajo izkoriščanje morskega dna in podzemlja, lahko države razglasijo do 200 milj od obale. Te se ob podpori Unije vrstijo v Sredozemlju, a Jadran je ozek. V Odmevih se je Tanja Starič o tem, kako bi takšna cona vplivala na Slovenijo, pogovarjala z mednarodnim pravnikom z mariborske pravne fakultete Silvom Devetakom.
Kaj pomeni za arbitražni sporazum, če bo razglašena cona?
Cona bo razglašena. Obalne države imajo pravico, da to storijo. A za delovanje cone je potrebna razmejitev, ker je Jadran premajhen, da bi vsaka stran določila svojo cono do 200 milj. Hrvaška stran bo zagotovo vključila v ta del cone tudi polovico Piranskega zaliva in s tem je postavljeno pod vprašaj vprašanje meje, arbitražnega sporazuma.
Kako bi razglasitev cone vplivala na položaj slovenskih ribičev?
Slabo. Obalne države imajo v takšni coni izključne pravice glede koriščenja živega in neživega izvora virov, kot pravi konvencija o pomorskem pravu. Slovenski ribiči ne bi mogli več loviti rib zunaj slovenskega teritorialnega morja – razen če bi bil dosežen sporazum s Hrvaško in Italijo, da to opravljajo. A le v primeru, če na primer Hrvaška ne bi zmogla sama uravnavati vprašanja ribolova.
Ali Slovenija lahko prepreči razglasitev izključnih ekonomskih con v Jadranu? Lahko zahteva, da je vključena v pogajanja?
Slovenija mora jasno in odločno predstaviti svoje stališče, da ta proces razvijanja ekonomskih con v Jadranu zadeva njene nacionalne interese – bodisi zaradi mejnega vprašanja bodisi zaradi tega, ker posega v njene ekonomske ter druge interese. S tem stališčem mora seznaniti Hrvaško in Italijo ter Evropsko unijo, ki je kolektivni član pomorske konvencije in ta problematika zadeva tudi ribiško politiko EU-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje