Gospodarstvom z visokim indeksom kompleksnosti, ta pomembno vlogo daje obsegu znanja v gospodarstvu, se načeloma obeta lepa prihodnost. Foto: Thinkstock
Gospodarstvom z visokim indeksom kompleksnosti, ta pomembno vlogo daje obsegu znanja v gospodarstvu, se načeloma obeta lepa prihodnost. Foto: Thinkstock

Raziskavo z naslovom Atlas ekonomske kompleksnosti: Zarisovanje poti do blaginje so izvedli raziskovalci iz Centra za mednarodni razvoj Šole Johna F. Kennedyja na Univerzi Harvard in skupine Macro Connections na inštitutu MIT Media Lab, ki deluje v okviru inštituta Massachusetts Institute of Technology. Njihovo raziskovalno delo je trajalo skoraj pet let.

Na seznamu, ta zajema 128 držav, vodilni Japonski do desetega mesta sledijo Nemčija, Švica, Švedska, Avstrija, Finska, Singapur, Češka, Velika Britanija in Slovenija. Za Slovenijo so se uvrstile Francija, Južna Koreja, ZDA, Madžarska, Slovaška in Italija. Hrvaška je na 26. mestu.

Podatki so objavljeni v skupni raziskavi uglednih ameriških ustanov Harvard in MIT.

"Slovenija je na lestvici Atlasa deseta - po podatkih iz leta 2008," se je na objavo lestvice na Twitterju odzval nekdanji premier Janez Janša.

Indeks ekonomske kompleksnosti poskuša prikazati, koliko znanja premore posamezno gospodarstvo in kako učinkovito je to povezano, kar se nato kaže v proizvodih, ki jih proizvaja. Raziskovalci pojasnjujejo, da stopnja produktivnega znanja pojasnjuje bogatost posamezne države oziroma nakazuje njeno možnost nadaljnje rasti.

Celotno raziskavo v angleškem jeziku najdete tukaj.

Natančnejše napovedi rasti
Tak indeks po navedbah avtorjev raziskave omogoča desetkrat natančnejše napovedovanje gospodarske rasti na desetletni ravni kot indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava Svetovni gospodarski forum. "Konkurenčnost države poganja količina produktivnega znanja, ki ga imajo njeni prebivalci in organizacije ter se kaže v raznolikosti in kompleksnosti proizvodov, ki jih je sposobna uspešno izvoziti," pravi soavtor raziskave s Harvarda Ricardo Hausmann.

"Države, bogate z naravnimi viri, so lahko kratkoročno bogate brez veliko produktivnega znanja in dobijo dostop do svetovnega znanja z uvozom. Dolgoročno pa se izviri izsušijo, rudniki izpraznijo, tako da bo prihodek prej ali slej začel odražati produktivno znanje posameznega gospodarstva," pa pojasnjuje direktor skupine Macro Connections iz MIT-a Cesar Hidalgo.

Napovedano zvišanje BDP-ja
Raziskava vsebuje tudi več podseznamov - na seznamu pričakovane rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca v obdobju 2009-2020 je Slovenija na 49. mestu. Glede na raziskavo naj bi se BDP na prebivalca v Sloveniji zvišal s 23.726 dolarjev v letu 2009 na 31.881 dolarjev v letu 2020. Na prvih treh mestih so sicer Kitajska, Indija in Tajska.

Z vidika pričakovane rasti BDP-ja v obdobju 2009-2020, pri čemer se upošteva tudi rast števila prebivalcev, pa se dvomilijonska Slovenija uvršča na 83. mesto. Na prvih treh mestih so Uganda, Kenija in Tanzanija.

Raziskavo z naslovom Atlas ekonomske kompleksnosti: Zarisovanje poti do blaginje so izvedli raziskovalci iz Centra za mednarodni razvoj Šole Johna F. Kennedyja na Univerzi Harvard in skupine Macro Connections na inštitutu MIT Media Lab, ki deluje v okviru inštituta Massachusetts Institute of Technology. Njihovo raziskovalno delo je trajalo skoraj pet let.