Delniški trgi so v prvem letošnjem četrtletju občutno pridobivali, saj so imeli vlagatelji vtis, da evropska kriza popušča, ameriško gospodarstvo pa odlično okreva. Nič od tega ni res in vlagatelje je spet zajela nervoza. Foto: EPA
Delniški trgi so v prvem letošnjem četrtletju občutno pridobivali, saj so imeli vlagatelji vtis, da evropska kriza popušča, ameriško gospodarstvo pa odlično okreva. Nič od tega ni res in vlagatelje je spet zajela nervoza. Foto: EPA
Osrednji delniški indeks v Atenah je ob odprtju zanihal za sedem odstotkov navzdol. Foto: Reuters

Novi francoski predsednik je postal Francois Hollande, ki nasprotuje politiki zategovanja pasu in utegne zahtevati nova pogajanja o fiskalnem paktu, zato bo zelo težko sodeloval z nemško kanclerko Angelo Merkel. Naveza "Merkozy" je igrala vodilno vlogo pri reformah, ki so jih morale sprejeti prezadolžene evropske države, temeljna zahteva pa je bila varčevanje.

Nazaj k dra(h)mi?
Še bolj kot (pričakovan) razplet francoskih volitev finančne analitike skrbi Grčija, kjer po predčasnih parlamentarnih volitvah največji stranki, ki podpirata varčevalne ukrepe, ne bosta mogli sestaviti koalicije. Negotovost je velika. Nova vlada utegne izbrati ljudstvu všečno pot, s čimer bi prezadolženi državi odprli vrata bankrota, mogoč pa bi bil tudi njen izhod iz evrskega območja.

Nikkei ob skoraj tri odstotke
Tokijski Nikkei (9.117 točk) je izgubil 2,8 odstotka, v Evropi pa so bile izgube zjutraj približno pol manjše. Elitni pariški indeks CAC40 (3.100 točk) je zdrsnil za odstotek in pol, frankfurtski DAX30 pa za več kot dva odstotka, na 6.410 točk. Oba sta si kasneje občutno opomogla in dan končala nad izhodiščem. CAC40 se je celo povzpel za 1,65 odstotka. Newyorški Dow Jones je bil ob 19.30 le za malenkost "pod gladino".

Evro najnižje po 25. januarju
Evro je zgodaj zjutraj pri 1,2954 dolarja dosegel najnižjo raven v zadnjih treh mesecih, pozneje pa se je spet vrnil nad mejo 1,30. Cene nafte nadaljujejo pot navzdol. Za 159-litrski sod brenta je treba plačati dobrih 112,50 dolarja, kar je najmanj po januarju. Države Opeca načrpajo 32,2 milijona sodov dnevno, kar je nad načrtovano kvoto 30 milijonov, s čimer nadomeščajo izpad iranskega izvoza nafte.

Beg v varne obveznice
Vlagatelji varnega zatočišča ne iščejo toliko v zlatu kot v varnih obveznicah. Donos ameriške 10-letne obveznice je padel na 1,83 odstotka. Že prejšnji teden je bilo na delniških trgih veliko nervoze, položaj pa je še poslabšala novica, da je bilo aprila v ZDA ustvarjenih neto le 115 tisoč delovnih mest. Širši delniški indeks S & P 500 je na tedenski ravni padel za 2,4 odstotka, kar je največ letos.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

ZAV. TRIGLAV

+3,96 %

14,45 EUR

LUKA KOPER

+1,69 %

10,20

NOVA KBM

-0,03 %

3,299

TELEKOM

-1,31 %

71,01

PETROL

-1,52 %

195,00

KRKA

-1,60 %

46,80

MERCATOR

-5,80 %

130,00

GORENJE

-6,96 %

5,21


Sedemodstotni padec Gorenja
Ljubljanska borza je sledila gibanjem na razvitih trgih, tako da je indeks SBI TOP (595 točk) izgubil dva odstotka odstotka, s čimer je izbrisana vsa rast s prejšnjega tedna. Promet je bil izjemno nizek, najbolj pa je padla vrednost Gorenjevih (ob vsega štirih sklenjenih poslih se je tečaj znižal za sedem odstotkov) in Mercatorjevih (pocenitev za šest odstotkov) delnic. Krka, ki bo v četrtek objavila četrtletne rezultate, je pri 46,60 evra dosegla novo šestletno dno. Tečaj najprometnejše Zavarovalnice Triglav (221 tisoč evrov prometa) je porasel za štiri odstotke.