Dejstvo je, da se z višjimi stroški trenutno spoprijemajo vsi členi mlekarske verige – kmetje, podjetja v mlekarski industriji in tudi trgovci – in vsak od njih išče način, kako preživeti, je ob robu mlekarske konference poudaril Žnidarič, sicer tudi direktor Ljubljanskih mlekarn. "Definitivno je, da smo v tem trenutku v težki krizni situaciji, ko se kažejo prve razpoke v tržni mlekarski verigi, kar bo ključno, je, da se vsi deležniki v tej verigi zavedamo situacije, da se zavedamo, da je na koncu te verige potrošnik, ki mora na koncu izdelek tudi kupiti," je dejal. Da bodo našli ravnotežje, da bo cena zmerna, je po prepričanju Žnidariča ključno, da se členi v verigi med seboj pogovarjajo, poslušajo in razumejo.

Direktor Ljubljanskih mlekarn opozoril na dezinformacije

Ob tem je opozoril na nekatere dezinformacije, ki se trenutno pojavljajo v javnosti. To ustvarja trenja v verigi, kar posledično vodi v vedno večji izvoz surovega mleka. Za ohranitev vzdržnosti mlekarske verige pa je treba to mleko zadržati v Sloveniji. "Kmetje morajo biti za to pošteno plačani, ni pa prav, da nasedajo nekakšnim populizmom, predvsem pa je pomembno, da ne nasedajo špekulantom, ki so mogoče zdaj za mleko pripravljeni plačati nekoliko več, čez pol leta pa jih ne bo več. Mi pa tukaj smo in bomo tudi čez deset let," je zagotovil Žnidarič in ob tem poudaril pomen sodelovanja na dolgi rok.

Država bo razvoj mlekarstva spodbujala s ciljno usmerjenimi naložbami, je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti. Ključno je tudi ozaveščanje potrošnika, da bo ta bolj posegal po lokalni hrani. Strukturni trendi v kmetijstvu so za slovenski mlečni sektor zelo ugodni, je poudaril agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Mlečni sektor se na račun stabilnega in stimulativnega okolja, ki ga omogoča čvrsta mlekarska veriga, v Sloveniji dobro razvija. Prireja mleka v Sloveniji je stabilna, odkup mleka zaznava rahlo tendenco rasti.

"Slovenska mlečna veriga v tujini proda več kot doma"

Povprečne odkupne cene v Evropi v zadnjem času vztrajno rastejo. Slovenija je blizu evropskega povprečja, avgusta 2022 so bile odkupne cene mleka za 45 odstotkov višje kot pred enim letom. V EU-ju so bile avgusta odkupne cene mleka na letni ravni v povprečju za 42 odstotkov višje, je predstavil Kuhar. Nekoliko bolj kislo pa je po njegovih besedah pri bilanci mednarodne menjave in porabe mleka. Delež uvoženega mleka in mlečnih izdelkov se je v zadnjih 20 letih povečal za 7,3-krat. "Slovenska mlečna veriga v tujini proda več kot doma, kar je za tako majhno gospodarstvo neverjetno," je opozoril.

Fenomen pri Sloveniji je tudi to, da na področju mleka opažamo velik izvoz in obenem velik uvoz, je povedal Kuhar. Izvažamo predvsem surovo mleko, približno tretjino izvoza pa predstavljajo sladoledi. Največ izvažamo v Italijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in na Hrvaško, nekaj pa med drugim tudi v Kongo, Libijo, Avstralijo in Gano. Iz tujine v Slovenijo največ uvozimo sira, ki predstavlja 43 odstotkov uvoza. Te uvažamo iz Italije, Avstrije in Nemčije, ta je tudi največja uvoznica mleka in mlečnih izdelkov.

But: Veriga trenutno še stabilna

V okviru konference je potekala tudi okrogla miza o tem, kako ohraniti stabilno mlekarsko verigo. Direktor podjetja Mlekarna Celeia Vinko But je ocenil, da je veriga trenutno še vedno stabilna. Takšna bo tudi ostala, če bo v pogovorih znotraj verige štela moč argumenta. "Če bo štel argument moči, pa smo na tankem ledu," je opozoril.

Da mlekarska veriga trenutno dobro deluje, se je strinjal tudi direktor družbe Mlekop, Združene kmetijske zadruge Marijan Roblek. Meni sicer, da bi se moralo znotraj verige več pogovarjati in hitreje odzivati na spremembe na evropskih trgih. Vodja nabave v podjetju Spar Slovenija Uroš Lozej je prepričan, da bodo deležniki v verigi še naprej dobro sodelovali. Ključni izziv pa bo ohraniti potrošnika. Kot je poudaril, se kupci vedno manj ozirajo na izvor izdelkov in vedno bolj na cene.

Današnja mlekarska konferenca, ki jo je organizirala zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je bila druga po vrsti, prva je potekala oktobra lani.