Verjame tudi, da bo v prihodnjem desetletju mogoče (vsaj delno) ozdraviti nekatere oblike raka in slepoto, ki je posledica okvare gena.

Za ajdovskim podjetjem BIA Separations so razburkani časi. Če je bilo 2016 poslano v prisilno poravnavo, ga je lani za kar 360 milijonov evrov prevzelo francosko-nemškega podjetja Sartorius. BIA Separations z novimi prostori in nenehnim širjenjem proizvodnje postaja Sartoriusov center za gensko terapijo. Dr. Aleš Štrancar pove, da je njihova tehnologija unikatna. Proizvajajo inteligentne filtre za čiščenje biofarmacevtskih učinkovin novih generacij, ki temeljijo med drugim tudi na mRNA-tehnologiji. Niso farmacevtsko podjetje, postavijo pa, denimo, celotno proizvodno linijo za izdelavo cepiv v Aziji. In zakaj so bili zanimivi za tujega kupca?

"V trenutku, ko se je začel proces prodaje v drugi polovici 2019, smo bili že v več kot 200 projektih kliničnih testiranj predvsem novih učinkovin za gensko terapijo, tudi cepiv, med njimi je bilo precej onkoloških cepiv, ki temeljijo na mRNA-tehnologiji. Zdaj smo v več covidnih projektih zaradi naših aktivnosti predtem. Naši kupci so potrdili, da imamo daleč najboljšo tehnologijo za čiščenje kompleksnih zdravilnih učinkovin, generacijo naprej od bioloških zdravil. Na tem področju imamo ključno svetovno tehnologijo," razlaga Štrancar.

Seveda nas najbolj zanima, kako čista so cepiva AstraZenece, Janssena, Pfizerja in Moderne. "Glede na stranske učinke, ki se pojavljajo in so tudi obelodanjeni v različni strokovni literaturi, si upam trditi, da ta cepiva, ki so na našem trgu, niso dobro očiščena. Te nečistote niso nujno vse nevarne. Statistika pravi, da so cepiva varna. Tudi jaz mislim, da so varna, in se bom cepil. To pa ne pomeni, da nisem kritičen do teh zadev. Če govorimo o teh razpravah za cepljenje in proti njemu, mislim, da niso prave. Prave razprave bi bile o kakovosti cepiv. Treba je zahtevati boljša, čistejša cepiva. Poudarjam, cepil se bom z enim od teh štirih cepiv. Cepljenje imamo naročeno za podjetje, ne vem točno, s katerim cepivom. Ne bo pa to cepivo, ki bi ga jaz vzel, če bi imel do njega dostop."

In še bolj jasno: "Več kot 95 % stranskih učinkov ne povzroča aktivna substanca, ampak nečistote. Prejšnji teden je strokovni članek o tem objavila tudi nizozemska raziskovalna skupina, tako da te stvari so v strokovni literaturi že precej dobro definirane. Vendar ta plat ne pride dovolj v javnost zaradi vpitja za in proti, ki vedno zaduši argumente."

Aleš Štrancar se noče spuščati v to, zakaj in kako EMA (Evropska agencija za zdravila) potem odobrava takšna cepiva. Priznava, da obstaja možnost, da Slovenija ne bo dosegla precepljenosti prebivalstva. Pri tem pa pravi: "Cepljeni bomo plačevali davek histeričnih izpadov nekaterih, ki si ne vzamejo dovolj časa, da bi stvari razumeli. Tudi maske bomo nosili. Če bi bili precepljeni, tega ne bi počeli."

Vpogled ima tudi v dejavnosti na področju razvoja zdravil za covid. Spomni pa se epizode s proizvodnjo tamifluja za zdravljenje gripe, ki se je izkazal za »blažev žegen«. Za zdaj dvomi o uspešnosti zdravljenja covida. "Moramo se zavedati, da je vsako človeško telo unikum. Unikum! Tudi enojajčna dvojčka sta različna. V medicini velja 80.odstotna Gaussova krivulja, 10-odstotna pa je skrajnost v eno in 10 v drugo smer. Če mi kdo reče, da je zdravilo ali cepivo učinkovito več kot 80-odstotno, vem, da me farba. To je moje osebno mnenje. Verjetno bo večina zdravnikov zdaj skočila v zrak, da ne govorim o farmacevtih."

Kar se tiče zdravljenja raka, verjame, da bo čez pet let na trgu več učinkovitih produktov, bodisi na podlagi genske terapije, cepiv ali drugih tehnologij. Določene vrste raka ali slepote bodo delno ali v celoti ozdravljive.

"Večina produktov naših strank je genska terapija. Prvi uspehi so že vidni. Podjetja, s katerimi sodelujemo, prihajajo do izboljšanja vida ali povrnitve vida. Bo pa trajalo mogoče od pet do deset let, da pridemo do genske terapije, ki bi to uredila. Govorimo o 30 odstotkih slepote, ki je posledica okvarjenega gena, to se bo dalo pozdraviti."

Sartorius je BIA Separations postavil kot center za genske terapije, in to je po Štrancarjevih besedah velika prihodnost za vse zaposlene. Vsak teden zaposlijo vsaj enega novega sodelavca. Zdaj jih je okrog 150. Za zaposlitev ne potrebuješ nujno visoko zvenečega doktorata, teh je na trgu precej.

Podjetje je bilo leta 2016 pahnjeno v prisilno poravnavo zaradi dolga matičnega avstrijskega podjetja za 3,5 milijona evrov. Iskali so možnosti, da podjetje preživi. "Cilj ključnega igralca v Avstriji je bil, da gre tudi to podjetje v stečaj. Imeli so pripravljeno novo podjetje, ki bi nadaljevalo naše dejavnosti, nanj bi prenesli tehnologijo in lastništvo nad produkti, nad celotno stavbo. V Sloveniji so dobili pomagače. Ta stvar je bila v igri že nekje od leta 2011, 2012. Tako da smo imeli velike boje, da nam je uspelo podjetje zadržati." V prisilni poravnavi so poplačali vse upnike.

Štrancar v podkastu Srce bije za posel odkrito spregovori o poskusu sovražnega prevzema. Postreže tudi z mnenjem o birokratih, o javno izpostavljenih raziskovalcih, katerih obljube o iznajdbi cepiv in zdravil se nikoli ne uresničijo, in o nenehnem spreminjanju davkov. Vabljeni k poslušanju.