Vestagrovo so večkrat omenjali tudi med kandidati za vodilne evropske položaje, med drugim tudi za prvo damo Evropske komisije, po negativni odločitvi glede združitve Siemensa in Alstoma pa je pričakovati, da Nemčija in Francija ne bosta naklonjenu njenemu imenovanju na visoka mesta. Foto: EPA
Vestagrovo so večkrat omenjali tudi med kandidati za vodilne evropske položaje, med drugim tudi za prvo damo Evropske komisije, po negativni odločitvi glede združitve Siemensa in Alstoma pa je pričakovati, da Nemčija in Francija ne bosta naklonjenu njenemu imenovanju na visoka mesta. Foto: EPA

Evropska industrijska velikana sta združitev napovedala septembra 2017, med glavnimi razlogi pa navedla boljše izhodišče za tekmovanje s kitajsko konkurenco na svetovnih trgih. Skupno podjetje bi bilo dejavno v 60 državah, njegov letni promet pa bi znašal 15,6 milijarde evrov. To je še vedno precej manj od kitajskega velikana CRRC, ki letno ustvari 26 milijard evrov prihodkov od prodaje.

"Brez zadostnih pravnih zavez bi ta združitev pomenila višje cene signalizacijskih sistemov, ki zagotavljajo varnost potnikov," je ob pojasnitvi, zakaj zavrnitev združitve, dejala Evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager. Rdeča luč združitvi bi lahko z vidika Francije in Nemčije pomenila tudi politično rano v karieri Vestagrove, ki je več let veljala za vzhajajočo zvezdo evropske politike, predvsem je so odobravajoče sprejeli njeno odločnost v pogovorih z Googlom, Facebookom in Applom, poroča AFP. Komisarki v bran so sicer med drugim stopile Velika Britanija, Nizozemska, Belgija in Španija, ki so so ustrašile višjih cen svojih državnih železnic.

Prvi mož Siemensa: Evropa potrebuje reforme

Siemensov izvršni direktor Joe Kaeser je v odzivu na odločitev komisije izpostavil potrebo po spremembi unije. "Evropa nujno potrebuje strukturne reforme ... zaščita lokalnih potrošnikov ne sme pomeniti, da Evropa ne more imeti enakih konkurenčnih izhodišč kot vodilne države, kot so Kitajska, ZDA in druge," prvega moža nemškega velikana povzema AFP.

Koncerna sta v preteklih mesecih sicer ponudila odprodajo določenih poslovnih aktivnosti in dostop do nekaterih tehnologij, da bi Bruselj prepričala, da jima dovoli združitev. Minuli teden sta sprejela še dodatne kompenzacijske ukrepe, toda vse to ni prepričalo Bruslja, da bi za združitev prižgal zeleno luč.

Razburjenje v Parizu in Berlinu

V Parizu, kjer so ministri v preteklih tednih močno lobirali za združitev Alstoma in Siemensa, so nad odločitvijo Evropske komisije zelo razočarani. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je potezo komisije označil za "gospodarsko napako". Kot je dejal za francosko televizijo, je poteza Bruslja voda na mlin Kitajske. Podporniki združitve so kot argument zanjo navajali tudi dejstvo, da je kitajski velikan CRRC nastal z združitvijo dveh kitajskih podjetij.

"Ali niso področja, kot so letalstvo, železnice in banke tista, kjer je treba gledati na svetovni trg, ne pa na evropskega," je izpostavil nemški gospodarski minister Peter Altmaier, ki je napovedal, da bosta Berlin in Pariz zaradi vse večje konkurence tujih podjetniških velikanov predlagala spremembe konkurenčnostne zakonodaje EU-ja.

"Spoštujemo odločitve in kompetence Evropske unije. Ampak smo prepričani, da je treba razmišljati v smeri sprememb evropske konkurenčne zakonodaje," je v odzivu na današnjo odločitev Evropske komisije dejal Altmaier. Kot je še dejal, sta se s francoskim kolegom strinjala, da bosta državi pripravili francosko-nemško pobudo za spremembe zakonodaje.