Po seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS), na kateri so predstavniki vlade predstavili predlog rebalansa letošnjega proračuna delojemalcem in delodajalcem, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič dejal, da so na vlado naslovili nekaj "izjemno resnih opozoril, kako naprej". "ZSSS bo podpiral spremembe, ki bodo zagotavljale socialno varnost brezposelnih in dela nezmožnih ter ohranjanje delovnih mest," je pojasnil.

Rebalans proračuna, ki naj bi ga vlada obravnavala prihodnji teden, predvideva dodatnih 125 milijonov evrov in je po besedah Semoliča nujen. Med predlogi, kjer bi vlada lahko privarčevala, pa je izpostavil članarine, ki jih Slovenija plačuje v mednarodnih organizacijah, zvišati pa bi bilo treba tudi obseg sredstev za pokojninsko blagajno. Pri tem je izpostavil spremembo zakonodaje, ki bi vključila prejemke tistih, ki sicer ne plačujejo prispevkov v pokojninsko blagajno, ne pa "se zapoditi v podaljševanje pokojninske dobe".

Pomoč za najbolj ogrožene
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica pa je dejal, da se vlada zaveda resnosti socialnega položaja ljudi, ki nimajo rednih prejemkov. "Pripravljeni smo poiskati rešitve. Vlada ima že pripravljen zakon za enkratno pomoč za najbolj ogrožene, ki bo šel v parlamentarno obravnavo," je dejal Pavlica. Dodal je, da vlada išče rešitve, in izrazil prepričanje, da "jih bomo do jeseni našli".

Helena Kamnar, državna sekretarka na ministrstvu za finance pa je pojasnila, da je bil vnovični rebalans (prvi rebalans je bil sprejet konec marca) potreben zaradi drugačnih gospodarskih gibanj, ki so povzročila izpad prihodkov v proračunu, vključno s pokojninsko in zdravstveno blagajno. "Skušali smo narediti zmanjšanje izdatkov na področju blagajn storitev v delu, ki se nanaša na delovanje državne administracije, kjer smo prihranili skoraj 60 milijonov evrov," je povedala in dodala, da je po skrčenju še nekaterih drugih izdatkov proračunski primanjkljaj ostal na ravni približno pet odstotkov BDP-ja.

Za socialno ogrožene namenjenih 170 odstotkov več kot lani
Za povečanje so se po besedah Svetlika odločili, "da bi lahko šli nasproti podjetjem, ki so v krizi, in delavcem, ki izgubljajo delo in potrebujejo pomoč za preusmerjanje na druga področja".

Hribar Milič: rebalans proračuna še vedno premalo varčen
Po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča pa so proračunski viri v predlogu rebalansa "še vedno previsoko nastavljeni". Poudarek bi moral biti na varčnejši državi, torej manj sredstev za plače in programe ter več za razvoj. "Tolikokrat napovedanih sprememb v smeri razvojnega proračuna, industrijskih programov in politik v rebalansu ne vidimo," je dodal.

Sklad za delavce, ki ne dobijo plač?
ESS je danes obravnaval tudi urejanje materialnega položaja zaposlenih, ki ne prejemajo plač. In sicer ZSSS predlaga spremembo zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, s katero bi bili delavci, ki več kot 30 dni ne prejmejo plače, upravičeni do pomoči države. Po Semoličevih besedah bi v zakon, ki že omogoča v primeru insolventnosti delodajalcev nadomestilo delavcem v višini največ štirih minimalnih plač, morali vnesti podobno rešitev.

Svetlik je v odzivu na Semoličev predlog dejal, da sprememba zahteva temeljite sistemske premisleke. "Država v prvi vrsti ni delodajalec in ne more kriti plač, če jih podjetja ne izplačujejo," je dejal Svetlik. Po njegovih besedah je treba preveriti, če pri obstoječih instrumentih obstajajo možnosti dopolnil, ko gre za krizne razmere. Obljubil je, da bodo predlog preučili.

Kako zmanjšati delo na črno?
Člani ESS so obravnavali tudi poročilo o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2008. Razpravljali so o predlogih za izboljšanje odnosa do dela, ki "ni dober in ki pogosto spodbuja delo na črno". "Govorili smo tudi o tem, kako bi okrepili inšpekcije in kako bi zakone oblikovali tako, da bi ljudi spodbujali k formalnemu delu, ne pa, da bi se temu izogibali," je še dodal.

Predvideni primanjkljaj 1,84 milijarde evrov oz. pet odstotkov BDP
O predlogu rebalansa letošnjega proračuna bo v soboto razpravljal tudi vrh koalicije, po napovedih ministrstva za finance pa ga bo vlada obravnavala prihodnji teden. Kot predvideva predlog, naj bi proračunski prihodki znašali 7,92 milijarde evrov, odhodki pa 9,76 milijarde evrov. Predvideni proračunski primanjkljaj bo 1,84 milijarde evrov oz. pet odstotkov BDP-ja.

A. Me.