Predlog zakona o posebnem dodatku za socialno ogrožene je ministrstvo posredovalo na vlado, zajema pa ljudi, katerih mesečni prihodki ne dosegajo 60 oziroma 70 odstotkov minimalne neto plače. Povprečna minimalna neto plača je po podatkih davčne uprave marca znašala 589 evrov. Za dodatek je z rebalansom proračuna predvidenih 15 milijonov evrov, izplačila pa naj bi izvedli septembra.

Enkratno pomoč bodo prejeli tudi prejemniki socialne pomoči, razlike pa bodo med samskimi osebami, ki jim pripada do 160 evrov, in družinami, ki bodo lahko prejele do 200 evrov.

Prav tako bodo, če bo vlada odobrila, posebno pomoč prejeli prejemniki pokojnin, prejemniki nekaterih drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejemniki nadomestila za invalidnost in brezposlenost ter prejemniki nadomestil iz starševskega varstva.

Vsi ti našteti prejemniki bodo lahko prejeli 120 evrov pomoči, če njihovi dohodki niso višji od 60 odstotkov minimalne plače, 80 evrov pomoči pa tisti, ki dobivajo od 60 do 70 odstotkov minimalne plače. Upravičencem za prejetje dodatke ne bo treba vlagati posebnih vlog.

Upokojenci dodatek že prejeli
Dodatek je bil napovedan že pred mesecem in pol, konec maja pa so skupaj s pokojninami letni dodatek prejeli upokojenci. Skoraj 368 evrov so prejeli upokojenci z nižjimi pokojninami, 223 evrov dodatka pa tisti z višjimi pokojninami.

Veliko zanimanja za subvencije
Veliko zanimanja med podjetji sta vzbudila še dva vladna ukrepa v boju proti krizi - subvencioniranje delnega povračila nadomestila plač za delavce na čakanju in subvencioniranje polnega delovnega časa. V prvem primeru gre za to, da gre presežni delavec na čakanje, pri tem pa ohrani delovno razmerje in prejema 85 odstotkov plače. Delodajalec prispeva 35, država pa 50 odstotkov plače. Delodajalec na čakanje lahko pošlje le polovico zaposlenih, praviloma za šest mesecev.

Subvencioniranje polnega delovnega časa je v veljavi že več mesecev, oddanih vlog pa so našteli že več kot 700 in zajemajo več kot 62.000 delavcev.

S. Z.