Zakon je del tretjega svežnja vladnih protikriznih ukrepov, ureja pa status delavcev v podjetjih, ki med krizo izgubljajo naročila. Delodajalec delavcev tako ne bo odpustil, pač pa jih bo napotil na čakanje na delo, s tem pa bodo delavci upravičeni do nadomestila plače s strani države. Kot je že omenjeno, bo to nadomestilo v višini 85 odstotkov plače. 50 odstotkov bo podjetju namenila država, 35 odstotkov pa bo moral delavcu izplačevati delodajalec. Podjetje bo tako subvencijo prejemalo največ dvanajst mesecev oziroma za posameznega delavca največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Sindikati ocenjujejo, da je 85-odstotno nadomestilo razumen kompromis, saj je znesek sicer nižji od plače, a je višji od nadomestila za primer brezposelnosti. Čakanje na delo pa je po njihovem mnenju boljše kot izguba zaposlitve.

Delodajalci in delojemalci si želijo, da bi zakon začel veljati čim prej. Vlada je predlagala, da bi državni zbor zakon sprejel v začetku junija, a sindikati ocenjujejo, da ni razloga, da tega roka ne bi skrajšali. Po prvomajskih praznikih se bo sestala delovna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki vseh socialnih partnerjev in bo pripravila besedilo zakona. Tega bo še enkrat obravnaval ekonomsko-socialni svet, nato pa ga bo sprejela še vlada.

Vlada sicer predlaga tudi spremembe zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, po katerem bi delodajalci subvencije za na 32 ali 36 ur skrajšani delovnik prejeli že za februar. V ukrep je trenutno vključenih 433 podjetij.

A. M.