Brezposelni in drugi socialno šibkejši bodo prejeli dodatek za najemnino oziroma stroške bivanja. Foto: EPA
Brezposelni in drugi socialno šibkejši bodo prejeli dodatek za najemnino oziroma stroške bivanja. Foto: EPA

Skladno z reformo bodo brezposelni s 1. januarjem prejeli več denarja, socialno šibkejši pa bodo prejeli višji dodatek za najemnine. Gre za največje spremembe v socialnem sistemu po 20 letih in konec sistema, ki ga je uvedel takratni socialdemokratski kancler Gerhard Schröder.

Reforma sistema, ki ga je potrdil bundestag, je manj stroga do dolgotrajno brezposelnih. Nadomestilo za brezposelne bo višje, s sedanjih 449 se viša na 502 evra, prejeli bodo tudi sredstva za najemnino in stroške stanovanja za prvi dve leti.

Prejemniki nadomestila bodo lahko imeli več premoženja kot doslej, prvi dve leti do 60.000 evrov plus dodatnih 30.000 za vsakega dodatnega člana gospodinjstva.

Prvih šest mesecev lahko brezposelnim nadomestilo znižajo za 10 odstotkov, če ne pridejo na pogovor za službo. Kasneje se ta odstotek viša. Nov zakon predvideva tudi večje priložnosti za izobraževanja ali prekvalifikacije, namesto da morajo iskalci zaposlitve to najti takoj.

Razprava v budestagu je potekala rekordnih 18 ur. Foto: Reuters
Razprava v budestagu je potekala rekordnih 18 ur. Foto: Reuters

"Gre za to, da ljudi v stiski zaščitimo. A šli smo dlje: ne želimo jih le zaščititi v stiski, ampak jim dati tudi priložnost, da odločajo sami," je v zelo čustveni in žgoči razpravi v parlamentu dejal minister za delo iz vrst SPD-ja Hubertus Heil.

Krščanski demokrati bodo reformo skušali izpodbijati

Opozicijski Krščanski demokrati napovedujejo blokado v zgornjem domu parlamenta, saj naj bi reforma iskalce odvračala od iskanja zaposlitve.

Sicer je parlament potrdil tudi višji otroški dodatek – 250 evrov na otroka. Namesto 600.000 bo do denarja za najemnine upravičenih dva milijona ljudi, subvencije se bodo tudi povečale. Sprejeli so še davčne olajšave, s katerimi bodo razbremenili 48 milijonov davkoplačevalcev. Prav tako bodo znova potegnili proračunsko zavoro, ki je zadnja tri leta zaradi koronske krize in višjih izdatkov niso uveljavljali.

In še eno stvar je potrdil parlament: podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn do 15. aprila prihodnje leto – tudi tukaj je bila razprava žgoča. Strokovnjaki sicer že zdaj opozarjajo, da bo treba delovanje teh podaljšati še za vsaj eno leto.