Ni kaj, nekatera ameriška tehnološka podjetja še vedno navdušujejo. Meta (Facebook) je v zadnjem lanskem četrtletju po zaslugi krepke rasti spletnega oglaševanja na Facebooku in Instagramu ustvarila za kar 14 milijard dolarjev dobička, trikrat več kot v istem obdobju leta 2022. Prihodki so poskočili za 25 odstotkov, na 32,2 milijarde. Marža iz poslovanja se je več kot podvojila, na izjemnih 41 odstotkov, kar je dokaz, kako je program zniževanja stroškov podžgal dobičkonosnost. Meta bo prvič v zgodovini izplačala tudi četrtletno dividendo, in sicer 26. marca – pol dolarja za delnico. S tem se je pridružila Applu, Microsoftu in Nvidii, ki prav tako izplačujejo dividende. Dividendna donosnost ni visoka, povsod manj kot enoodstotna, a vendarle je to močen signal delničarjem.

Vrednost podjetja v enem dnevu višja za 200 milijard
Meta je ob tem najavila 50 milijard dolarjev vreden program odkupovanja lastnih delnic. Podjetje, ki ga vodi Mark Zuckerberg, ima smele načrte tako na področju umetne inteligence kot pri metaverzumu. V petek so bile Metine delnice zelo iskane, njihova enodnevna rast je bila kar 20,3-odstotna. S tem se je tržna vrednost podjetja zvišala za 200 milijard dolarjev. Še nikoli v ameriški borzni zgodovini ni vrednost posameznega podjetja tako močno poskočila v samo enem dnevu. V odstotkih gre sicer za tretjo najvišjo rast Metinih delnic, odkar so leta 2012 debitirale na Wall Streetu. Tržna vrednost podjetja, ki ravno danes slavi 20-letnico družbenega omrežja Facebook, zdaj znaša 1,22 bilijona dolarjev.

Apple z vse slabšo prodajo na Kitajskem
Tudi Amazon je navdušil s poslovnimi rezultati zadnjega trimesečja. Predbožična prodaja je presegla vsa pričakovanja, rast prihodkov med septembrom in decembrom je bila 14-odstotna (170 milijard dolarjev). Dobiček je poskočil na 10,6 milijarde dolarjev. V petek so se delnice podražile za osem odstotkov. Precej bolj zadržano pa so vlagatelji konec tedna pospremili Applove poslovne rezultate. Prihodek je po več četrtletjih negativne rasti končno porasel, a le za dva odstotka, kar je najmanj od vseh delnic iz druščine "veličastnih sedem". Težave ima Apple predvsem na kitajskem trgu, na katerem je prodaja iPhonov upadla za 13 odstotkov. Tudi Alphabetove delnice so po objavi četrtletnih rezultatov zdrsnile. Podjetje je tako s prodajo (+13 %) kot z dobičkom izpolnilo pričakovanja, vendar so prihodki od oglaševanja zaostali za načrtovanimi.

Ameriški trg dela ostaja v izjemni kondiciji
V celotnem tednu so vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi pridobili nekaj več kot odstotek in tako na tedenski ravni napredovali četrtič zapored. Prav lahko bi se razpletlo tudi precej slabše. V sredo so se na primer indeksi kar vidno utapljali v rdeči barvi, potem ko je razplet dvodnevnega Fedovega zasedanja nakazal na precej manjšo možnost kakšnega večjega letošnjega zniževanja obrestnih mer. Z drugimi besedami: marca po novem precej verjetno še ne bomo videli nižanja obresti, prav lahko se celo zgodi, da se bo začetek tega procesa zamaknil v drugo polovico leta. To prepričanje je še utrdila objava podatkov z januarskega trga dela. Ustvarjenih je bilo kar 353 tisoč neto delovnih mest oziroma skoraj dvakrat več od napovedi. Rast plač je bila na letni ravni 4,5-odstotna, kar je precej nad napovedmi (4,1).

Donosnost 10-letne obveznice močno navzgor
Če ne bi bili v petek vlagatelji "obsedeni" z izjemnimi Metinimi poslovnimi rezultati, bi takšne robustne številke ameriškega gospodarstva zelo verjetno prinesle padec delniških indeksov, tako pa jo je Wall Street odnesel le s padci na obvezniških trgih. Donosnost desetletne ameriške obveznice (ta se giblje v nasprotni smeri kot njena cena) je tako porasla za zelo visokih 17 bazičnih točk in spet presegla štiri odstotke. Najvišja rast števila delovnih mest v zadnjih 12 mesecih je pričakovano okrepila dolar, konec tedna se je ameriška valuta glede na evro okrepila za 0,8 odstotka, na 1,0786 dolarja za evro. Jedrna evrska inflacija se je januarja znižala na 3,3 odstotka, kar je malce manj od pričakovanj. Član ECB-ja Joachim Nagel je vseeno komentiral, da je centralna banka uspešno ukrotila zver, imenovano inflacija.

Christine Lagarde krati spanec analitikom
"Dva člana ECB-jevega upravnega odbora, Knot in Nagel, oba sta bila do zdaj skeptična ('hawkish'), pravita, da je inflacija ukročena in da bo v letu 2025 padla na dva odstotka. Christine Lagarde medtem še ni čisto prepričana, saj jo skrbi rast plač, pri čemer uporablja interne podatke ECB-ja, ki niso javno dostopni, kar ni čisto v skladu s transparentnostjo ECB-ja in krajša spanec analitikom, saj bo težje napovedati, v katerem mesecu 2024 bo ECB prvič znižal obrestne mere. Vsekakor lahko letos pričakujemo nižanje obrestnih mer tako v ZDA kot v Evropi, to pa bo po mnenju analitikov koristilo evru, predvsem v prvi polovici tega leta, ko bi tečaj lahko porasel do 1,15. V obeh območjih se pričakuje mehek pristanek gospodarstva in blažja recesija," je za MMC povedal Jernej Kastelic, vodja trgovanja s finančnimi instrumenti pri NLB-u.

SBITOP najvišje po januarju 2022
Na Ljubljanski borzi se je indeks SBI TOP na tedenski ravni povzpel že sedmič zapored, tokrat je pridobil 2,32 odstotka. Najbolj, za dobrih pet odstotkov, se je na tedenski ravni okrepil tečaj delnic NLB-ja, ki zdaj znaša rekordnih 93 evrov. V zadnjih treh mesecih so se delnice podražile za 30 odstotkov. V banki NLB kot distributerji sodelujejo tudi pri izdaji obveznic za državljane, ki je stekla v četrtek. V NLB-ju so pojasnili, da so bili z odzivom na prvi dan vpisa obveznic zelo zadovoljni, težav pri vpisu pa niso zaznali. Zneski vpisa segajo od nekaj tisoč do več deset tisoč evrov. Po rasti so sledile delnice Save Re, ki so na tedenski ravni pridobile 3,28 odstotka in teden končale pri 28,30 evra. Za več kot dva odstotka so se zadnji teden podražile tudi delnice Petrola in Cinkarne.

Nov val pesimizma na Kitajskem
V rdečo barvo pa je bila spet zavita Kitajska, kjer se je teden začel z novico, da je sodišče v Hongkongu zahtevalo likvidacijo do vratu zadolženega nepremičninskega velikana Evergrande. Kljub nedavnim ukrepom kitajskih oblasti (med drugim je centralna banka znižala stopnjo obvezne rezerve) se zaupanje noče vrniti na trg. Osrednji indeks v Šanghaju je v petih dneh izgubil 6,2 odstotka, kar je največja tedenska izguba po oktobru 2018, v Šenzenu pa je indeks padel celo za 8,1 odstotka, največ v treh letih. Samo letos se je tržna kapitalizacija delnic, ki kotirajo v celinski Kitajski in v Hongkongu, znižala za bilijon dolarjev. Mednarodni denarni sklad je v svoji zadnji oceni sporočil, da bo rast kitajskega BDP-ja letos 4,6-odstotna, potem ko naj bi bila lani 5,2-odstotna. Do leta 2028 se bo rast upočasnila na 3,5 odstotka.