Bilance slovenskih podjetij z dolgovi so namreč obremenjene do te mere, da bi se morale številne gospodarske družbe tudi v ugodnem gospodarskem okolju ukvarjati predvsem z razdolževanjem in popravljanjem bilanc, je na novinarski konferenci pred novembrsko Poslovno konferenco Portorož dejal Bole. Na globino gospodarske krize v Sloveniji tako poleg padca zunanjega povpraševanja bistveno vpliva tudi velika obremenitev bilanc slovenskih podjetij.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji član sveta Banke Slovenije Ivan Ribnikar je na konferenci zatrdil, da bo evro kot valuta obstal, dokler ga bosta podpirali Francija in Nemčija, ki sta ob vzpostavitvi skupne valute našli skupni interes in ga še vedno vidita.

"Izstop prinaša velika tveganja"
"Evroobmočje je še nedokončan projekt, kjer njegov glavni problem predstavlja pomanjkanje enotne javnofinančne politike in prave koordinacije med skupno denarno politiko in precej bolj raznolikimi javnofinančnimi politikami držav," je še povedal Ribnikar, ki se mu zdi izstop iz evroobmočja zelo problematičen zaradi velikega tveganja, ki ga prinaša. Ob morebitnem razpadu evrskega območja bi se po njegovem mnenju Slovenija morala povezati v neformalno unijo z Nemčijo.

Z Ribnikarjem se je strinjal tudi osrednji gost bližajoče se poslovne konference Richard Baldwin z Graduate Instituta iz Ženeve. Slovenija po njegovem mnenju svoje valute ne potrebuje, saj je majhna, v evroobmočje tesno vpeta država, narediti pa mora vse, da v območju ostane, saj ji vse drugo prinaša prevelika tveganja. Države evrskega območja bodo naredile vse, da ohranijo skupno valuto, saj bi bili stroški ob morebitnem razpadu omenjega območja zanje preveliki, je prepričan Baldwin.

Bo morala Grčija prestrukturirati svoj zunanji dolg?
Ribnikar in Baldwin se strinjata tudi, da bo morala Grčija na koncu najverjetneje prestrukturirati svoj zunanji dolg. Ribnikar pri tem upa, da odpisi dela dolga ne bodo potrebni in bo Grčiji uspelo podaljšati roke oz. zmanjšati obrestne mere.

"Državam še ni treba preveč varčevati"
O vprašanju, kako naj se države lotijo varčevanja po krizi, je Baldwin prepričan, da jim letos in prihodnje leto še ni treba preveč korenito varčevati, a vlagatelji od njih pričakujejo verodostojno srednjeročno stabilizacijo javnih financ. Za vseevropske stresne teste bank pa pravi, da so premalo izpostavili učinek morebitne resne dolžniške krize katere izmed držav evrskega območja na stabilnost bank v razvitejših članicah, kot sta Nemčija in Francija, zaradi katere bi v najslabšem primeru lahko sledila ponovna resna kriza v evroobmočju.