Kot je pred preiskovalno komisijo DZ-ja za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v Teš 6 v uvodu poudaril Rop, ki je bil predsednik vlade med letoma 2002 in 2004, minister za finance pa med letoma 2000 in 2002, se je v času njegovega opravljanja teh funkcij o projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) govorilo zunaj vlade, pa še to zelo malo.

Pojasnil je, da si je še enkrat ogledal takrat obravnavano resolucijo o energetskem programu in v njej Teš 6 ni omenjen.

"Pravna šalamastika"
Ta projekt je po Ropovem mnenju sicer izjemnega pomena predvsem ob učenju na napakah, "da se nekatere očitne ne bi ponavljale". Med pomembnejšimi elementi projekta je poudaril tehnološki vidik. Tehnološke rešitve so bile namreč po njegovih besedah pripravljene na točno tak način, da je posel lahko dobil francoski Alstom. "Ne verjamem pa, da je lahko politika vplivala na predloge tehnoloških rešitev," je dejal.

Navedel je tudi pravni vidik projekta in se vprašal, kdo je pripravil pogoje, ki so omogočili sklenitev tolikšnega števila aneksov k pogodbi. "Tudi če je bil to samo pravnik, mora odgovarjati za to," je dejal in pravni vidik projekta označil za "veliko šlamastiko".

Po Ropovem mnenju je bila sporna tudi finančna komponenta, pri čemer je poudaril veliko število študij. Njihovi avtorji so morali po njegovih besedah izhajati iz nekih predpostavk, pri čemer Rop ne izključuje možnosti, da so bile te namerno takšne, da je bil projekt nato "videti sprejemljiv in finančno vzdržen".

Vrednost končne naložbe "nepojmljiva"
Kot je poudaril Rop, država mora imeti svojo vizijo oziroma nacionalni program, kjer opredeli temeljne parametre. Na neki točki pa se mora to načrtovanje ustaviti, saj gre sicer preveč v podrobnosti, in začne se poslovni del delovanja, meni Rop. To, da je država izrazila željo po ohranitvi termoelektrarn "v določeni kondiciji", se mu tako ne zdi sporno, je pa po njegovem mnenju problematično, če svoje delo slabo opravi poslovni del.

Odgovarjal je tudi na vprašanje, ali bi bilo po njegovem mnenju na podlagi primerjave dokumentov mogoče predvideti, da bo vrednost naložbe močno narasla. Presodil je, da je šlo pri tem predvsem za to, da ko je naložba dosegla visoko vrednost, ni nihče želel odstopiti od nje, da ne bi vložena sredstva propadla.

Vrednost končne naložbe je po njegovih besedah sicer "nepojmljiva". Kot enega od verjetnih vzrokov zanjo je izpostavil opustitev nadzorne funkcije politike "ali pa je bila ta izjemno šibka in se je dogajalo mimo nje".

Na vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko, Rop zaradi svoje profesionalne povezanosti s to institucijo ni mogel odgovarjati. Je pa komentiral dejstvo, da pogodba o projektu ni bila prevedena v slovenščino, in ocenil, da gre za neobičajen način dela.

Zaslišanje je bilo zaradi odsotnosti nekaterih članov komisije sicer nesklepčno, zato ga bodo po potrebi ponovili, s čimer se je že pred začetkom zaslišanja strinjal tudi Rop.

Žerjav zaradi Teša ni hotel biti infrastrukturni minister
V nadaljevanju je komisija nameravala zaslišati še Radovana Žerjava, ki je med letoma 2012 in 2013 opravljal funkcijo gospodarskega ministra, in Teo Petrin, ki je bila gospodarska ministrica med letoma 2000 in 2002. Zaradi nesklepčnosti in ugotovitve komisije, da s projektom Teš 6 nista bila povezana, so opravili le neuradna pogovora.

Žerjav je med drugim poudaril, da vodenja infrastrukturnega ministrstva ni želel prevzeti ravno zaradi tega, ker ni želel imeti opravka s Tešem 6. Povedal je, da na začetku leta 2009, ko je kot poslanec SLS-a sedel v opoziciji, "še ni bilo zapravljeno toliko, da se ne bi izplačalo razmisliti in idejo o 600-megavatnem bloku spremeniti". Na to so, kot je poudaril, v stranki tudi opozarjali.

Pojasnil je, da je naložbo v nadaljevanju na podlagi osebne izkušnje podpiral in zagovarjal stališče, da politika pri takšnih naložbah nima česa iskati, cena projekta pa je nato bistveno preveč narasla.

Petrinova pa je izpostavila le, da ministrstvo v času njenega vodenja s Tešem 6 ni imelo opravka.