Nekdanji predsednik nadzornega sveta HSE-ja in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, pristojen za energijo, Robert Golob, ki je na prehodu vlad Janeza Janše in Boruta Pahorja podpisal rezervacijsko pogodbo za Teš 6, je parlamentarnim preiskovalcem projekta Teš 6 povedal, da se je zgodba vsake tri mesece prilagodila potrebam, vendar je bil po Golobovem mnenju umik še vedno mogoč. "Teh 25 milijonov evrov smo izgubili v vsakem primeru," je dejal in pojasnil, da se ta denar ob rezervaciji ni štel v kupnino.

Konec 2008 se projekt ni ustavil, šele takrat je začel dobivati prave pospeške, je ocenil Golob in dodal, da je vedno težko ustaviti projekt, ki prebije milijardo evrov. Naložba se ni prekinila niti takrat, ko je bilo jasno, da razmere na trgu tega ne dopuščajo. Leta 2011 so bile pogodbe podpisane, druge poti kot nadaljevanje ni bilo, edini način za umik bi bila sporazumna razveza.

Leta 2006, ko je bila postavljena strokovna rešitev za Teš 6, projekt ni bil mišljen kot nadomestni blok, saj nadomestek sledi obstoječemu stanju. Ključna napaka v celotnem projektu je bila po njegovi oceni odločitev, da se gre v povečanje moči bloka.

Glede cene premoga, 2,25 evra za gigajoul (GJ), je povedal, da je bil tako rekoč do odločitve o podpisu starševske pogodbe temelj za omenjeno ceno neki dokument, sicer brez kakih izvedenskih podlag. "Tako kot nihče ni resno mislil, da se ustavita bloka štiri in pet, ni resno mislil s ceno premoga," je dejal in dodal, da je bilo "čudnih papirjev" kar nekaj.

Zaustavitev delovanja strateškega sveta
Golob je tudi spomnil, da je januarja 2009 tedanji predsednik vlade Borut Pahor imenoval strateški svet za energetiko, v katerem so bili strokovnjaki vseh polov. Svet je že na prvi seji odprl vprašanje Teša 6. A ko se je ugotovilo, da bo to vprašanje odprto, so prišli v navzkrižje s takratnim ministrom, pristojnim za energijo. Svet se je znova sestal 2010, ko so bile vse prve zavezujoče pogodbe z Alstomom že podpisane.

"Ko smo to ugotovili, smo si dovolili, da smo kot majhna večina nastopili proti projektu," je dejal in pojasnil, da je bila seja sveta nato prekinjena, nekateri člani so zahtevali nadaljevanje seje, a se to ni zgodilo. Ob tem je presodil, da se je takrat uradna politika iz projekta umaknila in mu dala zeleno luč skozi pasivno držo.

Golob je pri tem s prstom pokazal na Janeza Kopača, ki naj bi mnenje o projektu spremenil, ko se je zamenjal minister. Kopač je kot direktor direktorata za energijo po njegovih navedbah do trenutka, ko je bila stvar čez točko brez povratka, namenoma poskrbel za to, da se politika ni mogla izreči o projektu.

Projekt je bilo bolje nadaljevati
Nekdanji direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat je preiskovalni komisiji povedal, da je vodil komisijo, ki jo je imenoval takratni minister Zvonko Černač. "Takrat je bila dilema, ali nadaljevati ali prekiniti projekt. Osebno sem prepričan, da je bilo prav, da se je investicija nadaljevala, ob pogojih, ki so bili takrat postavljeni, in priporočilih, ki jih je postavila komisija," je dejal.

Komisija je pred odločanjem o državnem poroštvu za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke po njegovih besedah postavila par sider, ki so ustavila višanje vrednosti investicije. "Če poroštva ne bi dali, je moja ocena, da bi bile posledice za HSE neslutene," je poudaril in dodal, da je bil s poroštvenim zakonom postavljena neka meja.

Glede cene premoga 2,25 evra za GJ je dejal, da ni imel resnega razloga, da ne bi verjel pogodbi, ki je bila podpisana. Če bi dobili jasen signal, da ta cena ni dosegljiva, bi se verjetno zadeva drugače zavrtela. "Težko bi se v tistem trenutku odločali za ustavitev investicije," je še dejal Fortunat.

Posnetek seje si lahko ogledate spodaj.