Novico o ponovnem pretoku nafte je sporočil predstavnik ruskega upravitelja naftovoda Transnet. Dogovor o rešitvi naftnega spora, ki sta ga v sredo po telefonu dosegla ruski in beloruski predsednik Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko, bosta v Moskvi še dorekla ruski in beloruski premier Mihail Fradkov in Sergej Sidorski.

Po naftovodu Prijateljstvo iz Rusije Evropa dobi približno 12,5 odstotka vseh svojih zalog nafte, med sporom pa so največje izgube imele Češka, Nemčija in Poljska. Po 4.000 kilometrov dolgem naftovodu lahko dnevno preteče 1,2 milijona sodov nafte, ki jo potrebujejo države vzhodne in srednje Evrope, po navadi pa dela s polno obremenitvijo.

Največ ruske nafte porabi Madžarska, saj je kar 83,5 odstotka vse nafte naše sosede ruskega izvora. Sledita ji Slovaška, ki iz Rusije uvozi 82,2 odstotka vse nafte, Finska pa 79,1 odstotka. Delež ruske nafte na Poljskem znaša 77,2 odstotka, na Češkem pa 49,3 odstotka.

Belorusija je pošiljanje nafte po ruskem naftovodu ustavila v ponedeljek zaradi trgovinskega spora med državama. Rusija je namreč Belorusiji z začetkom leta močno povišala ceno zemeljskega plina, Minsk pa se je odzval z uvedbo dajatev na nafto, ki teče po naftovodih prek Belorusije.

Tako bi morali Rusi Belorusiji plačevati 45 dolarjev za vsako tono nafte, ki steče po omenjenem naftovodu, v sredo pa sta se voditelja obeh držav dogovorila, da omenjene dajatve ne bo. Rusija je namreč tej odločno nasprotovala, hkrati pa je tudi ustavila dobavo nafte po naftovodu Prijateljstvo. Zaradi tega je bila Rusija deležna tudi številnih kritik evropskih držav, predvsem Nemčije, oglasil pa se je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.