Poglavitni razlog za poslabšanje obetov iz stabilnih v negativne so politična tveganja, povezana s predčasnimi volitvami. Po oceni agencije so se v Sloveniji znova povečala tveganja za izvedbo zastavljenih ukrepov ekonomske in javnofinančne politike. Poslabšanje obetov pomeni, da je verjetnost za znižanje ocene v prihodnjih dveh letih več kot tretjinska.

Bonitetna agencija ugotavlja, da nestabilnost slabi siceršnje pozitivne vidike slovenskega gospodarstva, saj bi lahko omejila zmožnost vlade, da izpelje strukturne reforme in okrepi rast, nadalje okrepi bančni sektor in izboljša položaj v javnih financah.

Napredek je, a politična kultura bi ga lahko otežila
Ob tem priznavajo, da v veljavi ostaja proračun za leti 2014 in 2015, da je bil na področju sanacije razmer v bankah dosežen velik napredek in da je država že prodala tri od 15 naložb na seznamu, ki ga je potrdil DZ. Prav tako menijo, da sprejete spremembe referendumskih pravil omejujejo podobna tveganja. A dozdajšnje izkušnje in značilnosti politične kulture ter upravljanja države in podjetij bi po mnenju S&P-ja še vedno lahko otežile reformni proces in pripeljale celo do nekaterih sprememb v ekonomski politiki, še posebej na področju privatizacije.

Analitiki agencije so tako v negotovosti glede tega, ali bo novi vladi po volitvah uspelo izpeljati vse napovedane ukrepe ekonomske politike in potrebne strukturne reforme. Če se bo nova izvršna oblast izkazala za uspešno, bodo v agenciji razmislili o izboljšanju obetov.

Bolje od napovedi
S&P sicer priznava, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjem času odrezalo bolje od njihovih napovedi. Januarja so v agenciji Sloveniji za letos napovedovali enoodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo okrepilo za 0,9 odstotka. V letu 2016 naj bi se nato rast pospešila na 2,1 odstotka.