V njej bodo pozivali javnost k razmisleku o porabi jajc z vidika dobrobiti kokoši nesnic, omenjeni umik pa želijo doseči z zbranimi podpisi s peticijo.

Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, večina ljudi še vedno ni seznanjena, kako je proizvedena večina jajc iz sodobne industrije.

V Sloveniji prihaja 61 odstotkov vseh jajc iz baterijske reje. Gre za rejo v kletkah, ki je najintenzivnejša oblika reje kokoši v smislu ekonomske učinkovitosti, vendar je v primerjavi z alternativnimi oblikami, kot so hlevska, prosta ali ekološka reja, do kokoši najmanj prijazna.

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo pri baterijski reji živi na enem kvadratnem metru 13 kokoši, tako je njihovo gibanje popolnoma omejeno. V Sloveniji je talne reje 36 odstotkov, proste in ekološke pa le tri odstotke.

Pri talni reji živi v hlevu devet kokoši na kvadratnem metru, pri ekološki reji pa so na kvadratnem metru štiri kokoši.

"Skrajni čas, da rečemo ne vsaj baterijski reji"
V Društvu za zaščito živali Ljubljana in v Zavodu Danes je nov dan so se odločili za kampanjo za krepitev javne razprave o odgovornejšem odnosu ljudi do živali. Javnost želijo spodbuditi k odgovornejši porabi jajc, zato bodo prek kampanje zbirali podpise.

Njihov cilj je zbrati vsaj 5.000 podpisov, ki jih bodo nato predali slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju.

Maša Cerjak Kastelic je poudarila, "da nobena reja, ki je namenjena množični proizvodnji, ni idealna za dobro živali, je pa skrajni čas, da odločno rečemo ne vsaj baterijski reji". To je po njenih besedah prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja kokoši.

V podporo kampanji je zavod oblikoval spletno platformo. Na njej je računalniška igra, prek katere se igralec sooči z vlogo kokoši nesnic v baterijski reji. Ob koncu ga igra privede do peticije, kjer lahko odda svoj podpis. Tega bo mogoče oddati tudi na dnevu za spremembe, ki bo 7. aprila, in sicer na stojnici na Prešernovem trgu v Ljubljani.