V izjavi za Radio Slovenija je Kozlevčar opozoril, da indeks SBI TOP sestavljajo le podjetja iz necikličnih dejavnosti, kar je tudi vzrok, da se ne more pobrati z dna. "Če bi poiskali podobna podjetja v tujini, bi ugotovili, da svetovni farmacevti, trgovci ali telekomi ne sledijo rasti indeksov, na drugi strani pa ciklični in ofenzivno orientirani sektorji rastejo hitreje. Takšni sektorji v indeksu SBI TOP niso zastopani.

Kažejo se sramežljivi znaki okrevanja
O tem, ali je na Ljubljanski borzi že prišel čas za preobrat, je razmišljal Tilen Šarlah iz Ilirike DZU: "Slovenski kapitalski trg se še ni odbil z najnižjih ravni, počasi pa se kažejo znaki okrevanja. Politični položaj se spreminja na bolje, nova vlada se je vendarle začela ukvarjati s težavami, kar vlagatelji z enim očesom spremljajo."

SBI TOP skoraj 80 odstotkov pod rekordom
Slovenski borzni indeks je trenutno pri 568 točkah (v petek je izgubil 1,44 odstotka) in s tem skoraj na rekordno nizki vrednosti. Od zgodovinskega vrha iz leta 2007 je oddaljen skoraj 80 odstotkov. Kako drugače je v New Yorku - indeks 500 ameriških korporacij S&P 500 se je od vrhunca finančne krize več kot podvojil in včeraj prvič po letu 2008 dan končal nad 1.400 točkami, to pa je meja, ki po mnenju analitikov lahko privabi na trg svež denar in sproži nadaljnjo rast.

Applove delnice prvič nad 600 dolarji
V četrtek so za rast delnic na Wall Streetu poskrbele sveže spodbudne makroekonomske novice. Število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti je na štiriletnem dnu, proizvodnja raste, inflacija je pod nadzorom. Med posameznimi delnicami še naprej občudovanje vzbuja Apple. Cena je prvič presegla 600 dolarjev, kar se je zgodilo le en mesec po tem, ko je padla meja 500 dolarjev. Samo letos so se Applove delnice podražile za 47 odstotkov.

Petkovi tečaji delnic na Lj. borzi:

Zlato zdrsnilo na 1.640 dolarjev
Nafta vrste brent je včeraj za hip pogledala pod 121 dolarjev, saj naj bi Velika Britanija v sodelovanju z ZDA razmišljala o sprostitvi strateških zalog. Brent je pozneje spet splezal nad 123 dolarjev.

Cene zlata so v tem tednu doživele hud udarec, potem ko ameriška centralna banka ni najavila novega lajšanja monetarne politike. Prav poplava poceni denarja in izjemno nizke obresti so prinesli bikovski trend na trgu plemenitih kovin, ki traja že več kot deset let. Toda v tem tednu so cene zlata z ravni več kot 1.700 dolarjev padle pod 1.640 dolarjev. Danes je za pesimizem poskrbela še Indija, ki bo zvišala carine za uvoz blaga. Indija je pomemben igralec in je samo lani uvozila rekordnih 969 ton zlata.