Vrednost Žita, ki je sredi julija padla na 29.000 SIT, že en mesec narašča in je v sredo dosegla 33.990 SIT. Okrog dva odstotka dražje je tudi Delo, ki pa je s tem le nadoknadilo torkove izgube.

Promet ostaja obupno nizek. Največ, 28 milijonov SIT, ga je bilo s Krko (+0,1 odstotka), ki je dan začela pri 82.000 SIT, končala pa 500 SIT nižje. Enotni tečaj Gorenja (5.738 SIT) se je zvišal za 0,7 odstotka, medtem ko je Pivovarna Laško izgubila odstotek. Posli so se sklepali pri 7.300 SIT.

Prosti trg z izjemo nekoliko dražje Cinkarne ni sledil borzni kotaciji in je končal v rdečem. Največ, odstotek, je izgubil id Maksima (2.474 SIT). Slovenski borzni indeks (4.587 točk) se je zvišal za 0,2 odstotka, indeks PIX (4.285) pa je približno toliko izgubil.

Obresti gor, delnice tudi
Ameriške Zvezne rezerve na čelu z Alanom Greenspanom so ključno obrestno mero Fed funds, po kateri si banke čez noč posojajo denar, zvišala desetič zapored. Poteza je bila pričakovana. Tudi tokrat je obrestna mera višja za četrt odstotne točke in zdaj znaša 3,5 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih letih. Fed je v podobnem besednjaku kot junija napovedal nova zvišanja, saj bo naredil vse, da prepreči inflacijo.

Wall Street je vse skupaj precej mirno "prebavil". Delnice so po Greenspanovi odločitvi sestopile z dnevnih maksimumov, vseeno pa večinoma končale v plusu. Vlagatelji verjamejo, da naj bi bila tudi naslednja letošnja zvišanja zmerna, torej do višine 25 bazičnih točk. Indeks Dow Jones (10.615 točk) se je zvišal za 0,8, Nasdaq (2.174) pa za pol odstotka. Pomagala je tudi nafta, ki je sestopila z rekordnih vrednosti. Donos desetletne ameriške obveznice se je s 4,43 znižal na 4,38 odstotka.

Evropske borze so v torek krenile višje, tako da je vseevropski delniški indeks pri 1.189 točkah za dlako zgrešil triletni rekord. V sredo ga je dosegel že ob takoj ob 9.00, ko se odprejo evropski finančni centri. Najbolj navzgor je šlo v Frankfurtu, kjer je DAX 30 poskočil za odstotek.