"Odločitev o prodaji NLB-ja je sprejeta in prodajni postopek se nadaljuje. Vse podrobnosti bodo objavljene v prospektu, predvidoma ta teden. Vsebine ne moremo in ne smemo komunicirati," je dejal predsednik nadzornikov SDH-ja Damjan Belič.

Prodajo vsaj polovice banke mora država po spremembi zavez, ki jih je dala letošnje poletje Evropski komisiji, potem ko ji je ta leta 2013 odobrila državno pomoč banki, izvesti do konca tega leta. V primeru, da za določen razpon na trgu ne bo potrebnega zanimanja, da bi prodali 50 odstotkov plus eno delnico, bo transakcija neuspešna in do prodaje ne bo prišlo, je dodal Belič.

Predsednica uprave SDH-ja Lidija Glavina je na vprašanje, ali bo v tej tranši prodanih 50 ali 75 odstotkov delnic banke, odgovorila, da bo to odvisno od povpraševanja. Lani je bil sicer razpon za delnico NLB-ja določen med 55 in 71 evri, vendar je vlada takrat sklenila, da cena ni bila primerna in postopek ustavila.

Glavina je dejala, da je "bilo to korektno, saj je država kot odgovoren lastnik spoznala, da je bilo tveganje preveliko". S sprejetjem zakona o zaščiti državne naložbe v NLB-ju je zdaj to tveganje, povezano z vprašanjem hrvaških varčevalcev, odpravljeno.

"S tem je storjen korak k cilju SDH-ja – uspešni privatizaciji NLB-ja," je dejala Glavina. NLB bo po njenih zagotovilih še naprej ostal opredeljen kot pomembna naložba države, saj bo ta tudi po privatizaciji v njej ohranila 25 odstotkov plus eno delnico. "Ostalo pa bo v razpršenem lastništvu in nadejamo si, da bo s tem omogočena vzpostavitev lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje in konkurenčni razvoj banke," je dodala.

Uprava SDH-ja se je sicer po njenih besedah odpovedala možnosti nakupa delnic, da se ne bi zgodil morebiten konflikt interesov.

Čakajoč na odobritev regulatorja
Prospekt morajo pred objavo odobriti regulatorji, po objavi pa so v evropskih in ameriških finančnih centrih predvidene predstavitve, na katerih bosta upravi SDH-ja in NLB-ja institucionalnim vlagateljem predstavil banko, nato pa se bo izoblikovala končna cena.

Glavina je spomnila, da bo del delnic na razpolago za prodajo nepodučenim vlagateljem. "Vsak bo imel možnost, da kupi delnice NLB-ja," je dejala predsednica uprave SDH-ja, ki pričakuje, da "bo za to še kar nekaj zanimanja". Če zanimanje med nepodučenimi vlagatelji ne bo doseglo predvidenih 10 odstotkov, bodo preostanek delnic ponudili institucionalnim vlagateljem.

Analitiki bolj ali manj optimistični
"Signali s trga so dobri. Očitno vlagatelji ne zahtevajo večjih diskontov oz. je povpraševanje zadostno," je zeleno luč SDH-ja pospremil direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. Je pa IPO po njegovih besedah vedno podvržen nepredvidljivim razmeram v času, ko se dejansko izvede: "Na žalost smo kratkoročno zdaj v obdobju, ki je manj ugodno za izdajo delnic."

Podobno je ocenil tudi direktor naložbenega sektorja v KD Skladih Luka Flere. "Trenutne tržne razmere niso najbolj naklonjene prodaji NLB-ja, saj delniški trgi padajo, še posebej pa so na udaru evropske bančne delnice. Evropski delniški indeks je v zadnjem mesecu izgubil okoli šest odstotkov, indeks evropskih bančnih delnic pa okoli 11 do 12 odstotkov, kar vpliva na sentiment vlagateljev," je povzel.

"Zahodnoevropske banke sicer trenutno kotirajo nekje pri osem- do devetkratniku prihodnjega dobička na delnico ter 0,8-kratniku knjigovodske vrednosti, medtem ko vzhodnoevropske banke zaradi višjih donosnosti lastniškega kapitala kotirajo nekje pri 1,2-kratniku knjigovodske vrednosti. Razlika je tudi v višini neto obrestnih marž, saj vzhodnoevropske banke v glavnini ne poslujejo v evrskem območju, kjer so obrestne mere veliko nižje, kar negativno vpliva na dobičkonosnost bank," je opisal.

Flere je dodal, da so rezultati NLB-ja v zadnjih letih sicer dobri, "a si moramo hkrati tudi priznati, da je bilo gospodarsko okolje zelo dobro, kar je banki omogočilo ustvarjanje visokih dobičkov". Tako je, kot je opozoril, del teh rezultatov po svoji naravi enkratne narave, na primer razgraditev rezervacij, del pa na račun ugodnih razmer na trgih hčerinskih bank NLB-ja zunaj Slovenije, ki k dobičku skupine prispevajo približno polovico.

Območje nekdanje Jugoslavije sodi med t. i. mejne trge, ki so bolj tvegani in za katere vlagatelji zahtevajo višje diskontne stopnje. "Na doseženo končno ceno oz. zahtevan diskont glede na ostale primerljive banke bo zagotovo vplival tudi način prodaje (v primeru prodaje strategu bi lahko iztržili premijo in ne diskont kot pri IPO) ter močno načeta kredibilnost naše politike in države zaradi vsega, kar se je okoli prodaje NLB-ja dogajalo v preteklosti," je menil.

Analitik iz borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole je bolj optimističen. Po njegovem mnenju čas za izvedbo IPO ni tako neugoden, "saj smo v korekciji, ki traja že ves mesec". Tako trenutne razmere, zlasti zaradi Italije, po njegovem mnenju ne bi smele imeti "velike teže" pri izvedbi prodaje delnic NLB-ja, zlasti kar se tiče institucionalnih vlagateljev. Za male vlagatelje pa bo največjo vlogo igrala sama ponujena cena, je menil.

Predlog podal svetovalec
Razpon je SDH-ju na podlagi povpraševanja in razmer na trgu predlagal finančni svetovalec – Deutschebank. V lanski ustavljeni prodaji je ceno za delnico NLB-ja obremenjeval nerešen spor glede prenesenih deviznih vlog, zdaj pa se prodaja nadaljuje po sprejetju posebnega zakona, ki naj bi odpravil tveganja, ki so zniževala ceno. Medtem se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice NLB-ja.

Kupci naj bi naročila za nakup delnic oddali v prvem novembrskem tednu. Ko bodo ta zbrana, se bo določila prodajna cena, delnice se bodo razdelile med kupce. Nato bodo te začele kotirati na Ljubljanski borzi in na borzi v Londonu. S tem bodo prodajni postopki za NLB uradno končani, po načrtih naj bi se to zgodilo do sredine novembra.

Država bo od prodajnega deleža, ki je na voljo, najprej 10 odstotkov delnic ponudila malim vlagateljem, nato pa 90 odstotkov delnic institucionalnim vlagateljem. Če bo torej cena okoli 75 evrov, vseh 75 odstotkov banke pa prodanih že letos, bi za to iztržili približno 1,1 milijarde evrov.

Prodajo vsaj polovice banke mora država po spremembi zavez, ki jih je dala letošnje poletje Evropski komisiji, potem ko ji je ta leta 2013 odobrila državno pomoč banki, izvesti do konca tega leta.

Različni odzivi strank
V poslanskih skupinah so zeleno luč SDH-ja glede prodaje NLB-ja pospremili pričakovano različno. Medtem ko vladne stranke in NSi poudarjajo, da je zaveze Evropski komisiji za prodajo banke treba spoštovati, privatizaciji največje banke v državi odločno nasprotujejo v Levici.

V LMŠ-ju po besedah poslanca Edvarda Pauliča pozdravljajo potezo nadzornega sveta SDH-ja, ki je sprejel odgovornost in potrdil razpon cene, ki sicer še ni javno objavljen. "Zaveze za prodajo so bile dane že v preteklosti in v poslanski skupini LMŠ-ja smo prepričani, da je treba prodajo NLB-ja končati," je dejal.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je spomnil, da je prišlo do postopka prodaje v skladu z zavezo. Razpon cene sicer še ni znan, a ga je zmotilo to, da je ocenjeval cenilec, ki naj bi bil iz Deutsche Bank. Vprašanje je, ali bo katera od nemških bank dejansko kupec, je dejal Jurša, ki se boji, da za NLB ne bomo dobili toliko, kot smo davkoplačevalci vanjo vložili.

V NSi-ju so zadovoljni, da se prodaja NLB-ja nadaljuje, kar je pozitivna novica tudi za državni proračun, ki bo od prodaje prejel milijonsko kupnino. Pričakujejo, da bodo novi lastniki ravnali odgovorno, ohranili delovna mesta in skrbeli, da bo NLB svojim komitentom ponujal kakovostne storitve.

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je poudaril le, da je treba postopek transparentno izpeljati in dobiti najboljšega kupca, ki bo "dal največ in ki ne bo zapiral poslovalnic".

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je dejal, da bodo odločevalci nosili posledice za svoje odločitve, pozneje pa se bo pokazalo, ali je bila prodaja pametna ali ne. Po njegovem mnenju gre prodaja prehitro in nepremišljeno. Meni namreč, da bi bilo bolje, če bi NLB ostal v naših rokah, s tem, da bi morali popolnoma počistiti strukture, "ki so bile prilepljene na ta bankomat".

SMC pa pozdravlja začetek postopka prodaje NLB-ja in upa, da bo banka prodana pod najboljšimi mogočimi pogoji.

Slovenija izgublja suverenost
Koordinator Levice Luka Mesec je menil, da je sporočilo zelo jasno, in sicer, da Slovenija nima več niti toliko suverenosti, da bi lahko sama postavila ceno NLB-ja, ampak je "ceno za SDH določil kar Deutsche Bank". Vse skupaj po njegovih ocenah kaže na to, da bo to še eden v vrsti netransparentnih postopkov in da je celotna izsiljena prodaja diktirana od tujega finančnega kapitala. "Prodajo je treba ustaviti," je bil odločen koordinator Levice, v kateri napovedujejo odziv v prihodnjih dneh.