"Skupščina je potrdila spremembo statuta, ki ureja imenovanje in sestavo nadzornega sveta banke, skladno z odločbo Evropske komisije, s katero je državo zavezala, da bo v nadzorni svet imenovala le neodvisne strokovnjake," so po skupščini sporočili iz Nove Ljubljanske banke (NLB).

Največja slovenska banka lahko državi izplača dividende, potem ko je pred dnevi za to dobila dovoljenje Evropske centralne banke (ECB). Čeprav je skupščina NLB-ja že konec junija želela celoten bilančni dobiček za 270,6 milijona evrov, ki vključuje tudi 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička, nameniti za dividende, je morala takrat skleniti, da ta ostane nerazporejen. NLB je namreč moral zaradi tveganj postopkov proti LB-ju oz. NLB-ju zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev pridobiti soglasje ECB-ja.

ECB je pri tem čakal na uveljavitev zakona za zaščito NLB-ja. Zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB-ja povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB-ja na Hrvaškem, se je v Sloveniji uveljavil sredi avgusta.

Neugodne meritorne sodbe
Skupščina je upravi banke naložila ukrepanje v skladu z zakonom. Banka mora za zanjo neugodne meritorne sodbe, sklepe in druge odločbe sodišč izkoristiti vsa smiselna pravna sredstva pred rednimi sodišči in pravna sredstva, ter zagotoviti, da bodo izvedeni ustrezni ukrepi upravljanja premoženja NLB-ja zato, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum ter da bodo pri upravljanju upoštevani slovenski interesi, vse v okviru veljavnih predpisov.

Sicer pa se približujejo ključni trenutki v okviru prodajnega postopka največje slovenske banke. Prihodnji teden naj bi tako objavili namero za javno ponudbo delnic (IPO) za 75 odstotkov minus eno delnico NLB-ja.

Ker vlada lani enkrat že spremenjene zaveze o prodaji NLB-ja v zameno za državno pomoč banki ob sanaciji konec leta 2013 ni uresničila, je morala v nova naporna pogajanja z Evropsko komisijo. Ta je šele avgusta letos izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB-ja, po kateri mora država do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca prihodnjega leta.