Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, sta lansko pomlad po navedbah časopisa Delo vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so za časopis Delo potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po neuradnih informacijah je sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi.

Sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve za časnik niso želeli komentirati, prav tako ne tožnika.

Izbris podrejenih obveznic
Gre za prvo tako sodbo po izbrisu podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank v letih 2013 in 2014. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Banke zaradi izbrisa v Sloveniji toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a večina postopkov očitno trenutno miruje, tudi zaradi različnih praks sodišč.

Odvetnik Miha Kunič je za časopis Delo pojasnil, da so sodišča postopke v tej zadevi na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev. Kdaj bo ta sprejet, ni znano.

Mali delničarji pozdravljajo odločitev
V društvu Mali delničarji Slovenije so odločitev sodišča pozdravili. Kot so zapisali v sporočilu, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi druga sodišča. Vlado in DZ so ob tem pozvali, naj nemudoma izpolnita zahtevo ustavnega sodišča glede učinkovitega pravnega varstva, Banko Slovenije pa, naj nemudoma izroči vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise.

Banko Slovenije so pozvali tudi, naj Računskemu sodišču preneha preprečevati neodvisen pregled njenega delovanja, "saj je več kot jasno, da Banka Slovenije v času izbrisov ni bila del enotnega sistema ECB-ja, na katerega se vsi ves čas sklicujejo in s tem zavajajo slovensko javnost".

Poravnalna shema
V društvu so znova izrazili tudi prepričanje, da bi bilo mogoče skleniti poravnalno shemo, s katero ne bi obremenjevali sodišč. Na ta način bi lahko učinkovito in precej ceneje končali zadevo v zvezi z izbrisom delničarjev in obvezničarjev, so še zapisali.

Z ukrepi banke Slovenije je v letih 2013 in 2014 prenehalo za nominalno 963,2 milijona evrov kvalificiranih obveznosti bank. Od tega je bilo za 381,7 milijona evrov delnic, 166,1 milijona evrov hibridnih instrumentov in 415,5 milijona evrov drugih podrejenih obveznosti.

V NLB je bilo izbrisanih 1.991 delničarjev in 949 imetnikov podrejene obveznice, v Novi KBM 96.769 delničarjev in 40 imetnikov podrejene obveznice, v Abanki 1.058 delničarjev, v Factor banki 53 delničarjev in skupno 164 imetnikov podrejenih obveznic petih izdaj, v Probanki 464 imetnikov prednostnih delnic in 584 imetnikov rednih delnic ter skupno 165 imetnikov podrejenih obveznic treh izdaj, v Banki Celje pa 685 delničarjev in skupno 225 imetnikov podrejenih obveznic štirih izdaj.