Komisija je ugotovila, da je s tem državna pomoč, ki jo je banka dobila konec leta 2013, še naprej združljiva s pravili EU-ja o državni pomoči. Novi sveženj zavez Slovenije tako zadostuje za odpravo njenih pomislekov glede dolgoročne sposobnosti preživetja NLB-ja in izkrivljanja konkurence na slovenskem bančnem trgu, so sporočili v Bruslju.

Evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je dejala: "Prodaja NLB-ja je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v vrednosti več kot dve milijardi evrov." Zato je komisija pozdravila zavezo Slovenije, ki si je zadala "jasen časovni načrt za dosego te prodaje". Komisija je zato lahko odobrila novi sveženj zavez Slovenije za NLB, po katerem se bo privatizacija do 25 odstotkov plus ena delnica, ki bo ostala v rokah države, odvila do konca prihodnjega leta.

Če Slovenija ne bo prodala, bo prodajo prevzel skrbnik
Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje. "Ta zaveza je pomembna, saj smo v sklepu iz januarja 2018 navedli, da bi lahko skrbnik za odprodajo s polnimi pooblastili dodatno izboljšal sposobnost preživetja NLB-ja," so izpostavili v komisiji.

Za NLB so podaljšali ključne obstoječe zaveze, ki jih ta izpolnjuje od prejema državne pomoči. V zvezi s tem je pomembna zaveza glede donosa iz lastniških instrumentov, ki zagotavlja, da bo lahko NLB odobril nova posojila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov. NLB prav tako ne bo znova sklepal poslov, ki jih je prodal v okviru načrta prestrukturiranja, kot so lizinški posli, in bo strogo spoštoval prepoved prevzemov.

Novi sveženj zavez vsebuje tudi kompenzacijske ukrepe, in sicer, da bo NLB zaprl dodatne bančne podružnice na domačem trgu in bo v primeru neizpolnitve prodajnih zavez prodal tudi svoj delež v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. NLB bo tudi izdal obveznico drugega reda, so dodali.

Dokapitalizacija NLB-ja je bila v skladu z EU pravili
Odločitev Evropske komisije je sicer po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Gorazda Renčlja še povsem sveža, na ministrstvu pa naj bi jo po ustaljenih kanalih dobili v najkrajšem možnem času, a na podlagi doslej dostopnih podatkov in objavljenega sporočila za javnost Evropske komisije je po ocenah finančnega ministrstva pričakovana in pomeni potrditev dogovora, ki so ga dosegle strokovne službe generalnega direktorata komisije za konkurenco in ministrstva za finance, sredi julija pa ga je potrdila tudi vlada.

"Na ministrstvu smo z odločitvijo komisije zadovoljni, ker zagotavlja uresničitev temeljnih ciljev, ki smo jima vseskozi sledili: ohranitev NLB kot mednarodne finančne institucije regionalnega pomena ter izvedbo prodajnega postopka na način, ko kupnino in s tem optimizacijo vračila vložka davkoplačevalcev določajo zgolj tržni pogoji," je odločitev v sporočilu za javnost komentirala ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman.

Renčelj je ministrico v izjavi za medije dopolnil z besedami, da je odločitev komisije pomembna, ker "nas vrača trdno na polje pravne gotovosti". Komisija je namreč z odločitvijo spet potrdila, da je dokapitalizacija banke s konca leta 2013 skladna s pravili EU o državnih pomočeh.

"Ne gre samo za položaj Slovenije kot članice, ki spoštuje dane zaveze, gre tudi za to, da je pravna gotovost pomembna za banko, njeno redno poslovanje in predvsem za izvedbo prodajnega postopka," je povedal Renčelj.

Prodaja po IPO metodi
Slovenski državni holding (SDH) po današnji odločitvi Evropske komisije, ki je sledila predlogu Slovenije glede spremembe zavez za prodajo NLB, izvaja vsa pripravljalna dejanja za prodajo delnic NLB po metodi IPO. Časovnice začetka postopka prodaje pa ne razkrivamo vnaprej, so danes sporočili iz SDH.

Slovenija ustavila prodajo
Vlada je predlog spremenjenih zavez za NLB, ki ga je komisija danes potrdila, v Bruselj poslala 13. julija. Strani sta se namreč, potem ko Slovenija ni izpolnila obljube, da bo prodajo banke začela do konca lanskega leta in je zato komisija sprožila poglobljeno preiskavo, pogajali o novih rešitvah. Slovenija je namreč prodajo lani po metodi IPO, ki jo načrtuje tudi tokrat, ustavila, ker je ocenila, da bi za delež v banki zaradi nerešenega vprašanja deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem iztržila prenizko ceno. Konec lanskega marca, pred prekinjeno prodajo, je knjigovodska vrednost delnice NLB znašala 65,50 evra, ponujena cena za delnico pa je bila postavljena med 55 do 71 evri.

Da bi bila cena tokrat lahko višja, je DZ potrdil zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB-ja povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB-ja na Hrvaškem. Zakon, s katerim bodo zaščitili NLB pred učinki sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog LB-ja in dosegli, da prodaja poteka pod tržnimi pogoji, bo začel veljati dan po objavi, da je komisija izdala odločbo o spremembi zavez za NLB, v uradnem listu.

Kmalu potrditev dividend
Nato bosta NLB in sklad za nasledstvo, ki bo banki povrnil finančno vrednost, če se bodo pojavile prisilne izvršbe na njeno premoženje na Hrvaškem, podpisala pogodbo. Zakon bo tudi podlaga za to, da bo NLB lahko na Evropsko centralno banko naslovil prošnjo za izplačilo dividend v vrednosti 189 milijonov evrov. Ko bo ta prižgala zeleno luč, bo SDH delitev bilančnega dobička za dividende potrdil predvidoma na septembrski skupščini.