"Poskrbeti moramo, da bo Nova Ljubljanska banka, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem moramo zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU-ja. V času te preiskave bomo še naprej konstruktivno sodelovali s slovenskimi organi," je še izpostavila Vestagerjeva.

Slovenija en "odpustek" že dobila
Delna prodaja državnega deleža v NLB-ju je ključna zaveza za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja banke, na podlagi katere je komisija decembra 2013 odobrila znatno državno pomoč banki v vrednosti do 2,32 milijarde evrov. Slovenija je maja 2017 zaprosila za postopno prodajo svojih delnic NLB-ja v dveh tranšah, kar je komisija odobrila, so ob sprožitvi preiskave spomnili v Bruslju.

Vendar pa Slovenija po navedbah komisije po tem, ko je junija 2017 zadržala prodajo NLB-ja, ni izvedla prodaje prve tranše svojih delnic do konca leta 2017. Prav tako ni imenovala skrbnika, da bi tako izpolnila alternativno zavezo o odprodaji njenih balkanskih hčerinskih družb. "Glede na to, da Slovenija ni izpolnila svojih zavez, državna pomoč NLB-ju iz leta 2013 ni bila izvedena zakonito," poudarja komisija.

Komisija poleg tega dvomi, da se alternativni ukrepi, ki jih je decembra 2017 predlagala Slovenija, lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi Slovenije. Zaradi navedenega je torej začela poglobljeno preiskavo. Slovenski organi in druge zainteresirane tretje osebe imajo tako možnost, da predložijo pripombe na predhodno mnenje komisije, ne da bi to vplivalo na izid preiskave.

Vrnitev pomoči bi NLB pahnila v plačilno nesposobnost
Poznavalci so prepričani, da utegne Slovenija zaradi nespoštovanja zavez dobiti še dodatne kompenzacijske ukrepe, v najbolj skrajnem primeru bi lahko komisija zahtevala celo vrnitev državne pomoči. Če bi se ta najbolj črn scenarij dejansko zgodil, bi moral NLB državi povrniti dve milijardi evrov, kar bi ga takoj pahnilo v plačilno nesposobnost.

Ministrstvo: To je pričakovano, običajno
"Evropska komisija je po pričakovanjih potrdila ugotovitev, da Slovenija v predvidenem roku ni izpolnila prodajne zaveze, da pa je še pred iztekom roka vložila uradni predlog za spremembo zavez. Na podlagi tega se je Evropska komisija odločila za začetek poglobljene preiskave ustreznosti slovenskega predloga. Sam začetek preiskave, ki je običajen korak v podobnih primerih, ne prejudicira njenega izida. Slovenija ima zdaj mesec dni časa, da se uradno odzove na današnji odgovor komisije. V prihodnjem mesecu pričakujemo intenzivne pogovore z Evropsko komisijo," so sporočili z ministrstva za finance.
Ministrstvo bo odgovor komisije natančno preučilo, o vsebini poročalo vladi, ta pa bo morala "zelo hitro" sprejeti usmeritve za nadaljnje pogovore. Nato bo ministrstvo za finance v roku meseca dni pripravilo uradni odgovor in upalo, da bo z njim naslovilo vse dvome EK-ja, s čimer bo postopek prekinjen.
Izgovorov počasi zmanjkuje
Ključni cilji vlade tudi v nadaljevanju pogovorov ostajajo ohranitev nadzornega deleža v Novi Ljubljanski banki 25 odstotkov in ene delnice, izvedba privatizacije po tržnih pogojih, ki bodo omogočili maksimalno povrnitev davkoplačevalskih sredstev, leta 2013 vloženih v sanacijo banke, in ohranitev banke kot pomembne regionalne finančne institucije.

Rešitev za banko bo torej treba najti za pogajalsko mizo. Kot kaže, je slovenska stran adute in izgovore zakaj ne prodati NLB-ja, tako rekoč že izčrpala. Slovenska stran ima zdaj mesec dni časa za odgovor oziroma komentar, nato pa bo EK sprejel končno odločitev. Na podlagi tega se vse bolj zdi, da vlada vročega kostanja privatizacije NLB-ja ne bo več mogla preložiti na obdobje po junijskih parlamentarnih volitvah.