Alternativa za neprodajo balkanskih bank iz skupine, ki bi jo morala država sprožiti, ker do konca leta ne bo prodala vsaj polovice NLB-ja, temelji na predlogu o imenovanju upravljavskega zaupnika za NLB v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo.

"Vlada je določila izhodišča, iz katerih naj izhajamo pri pripravi izhodiščnega pogajalskega predloga in nam dala pooblastilo, da lahko dogovorimo tudi kombinacijo različnih kompenzacijskih ukrepov. Če bi bili ti strožji od tistih, ki jih je vlada že obravnavala, moram o njih ponovno poročati vladi," je po seji vlade povedala ministrica Mateja Vraničar Erman.

Pri iskanju kompromisne rešitve z Evropsko komisijo je po njenih besedah pomembno, da se zagotovi, da NLB posluje brez velikih tveganj ali pretresov. Začetek usklajevanja podrobnosti znotraj določene poti do kompromisa se bo na strokovni ravni začel prihodnji teden. "Cilj je, da možne spremembe uskladimo do konca leta," je dodala.

Predlog neodvisnega upravljavskega zaupnika naj bi bil po nekaterih informacijah sprejemljiv kot začasna, ne dolgoročna rešitev. O tem je Vraničar Ermanova povedala, da izhodiščni predlog predvideva, da se mu podelijo pravice upravljanja banke, ne pa tudi pravice razpolaganja. "Te, torej prodajne pravice ostajajo državi in Slovenskemu državnemu holdingu," je zatrdila. Kakšen bo mandat zaupnika, pa je stvar pogajanj.

Odlog prodaje za tri leta
Stvar pogajanj je tudi privatizacija. Že znan izhodiščni predlog vlade je odlog prodaje za tri leta. "Ocenjujem pa, da bo to ena ključnih točk nadaljnjih pogajanj," je izpostavila ministrica in opozorila: "Daljše kot bo dogovorjeno prehodno obdobje za privatizacijo, ostrejši kompenzacijski ukrepi bodo potrebni."

Po neuradnih informacijah je dvo- ali triletni odlog nesprejemljiv za Bruselj. Za dober razplet pogajanj naj bi namreč bil potreben realističen in jasen časovni okvir za uresničitev prodajne zaveze v "dogledni prihodnosti". In sicer tudi v luči prvotnih zavez, da Slovenija vsaj polovico banke proda do konca leta, preostalih 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta.

S predlogom imenovanja upravljavskega zaupnika želi Slovenija po navedbah ministrice okrepiti zaupanje komisije v neodvisno upravljanje največje banke v državi. "To je predlog, ki je dobil načelno podporo v smeri iskanje kompromisa. Z njim smo prišli korak naprej v primerjavi z ostalimi doslej predlaganimi predlogi," je pojasnila. Če bi spremembo zavez uskladili do konca leta, bi lahko zaupnika dobili v treh ali štirih mesecih, je dodala.

Zaupnika oz. skrbnika bi vlada izbrala in imenovala na podlagi mednarodno izvedenega javnega razpisa, po predhodni potrditvi Evropske komisije in predhodni oceni bančnega regulatorja Evropske centralne banke. Ta bi presodil upravljalsko stanje v banki in se odločil, ali so potrebne kakšne spremembe ali ne, je sklenila.

"Pot, ki vodi do kompromisa"
V koaliciji so zadovoljni, da je Slovenija z Evropsko komisijo našla pot, ki lahko vodi do kompromisa. Veliko stvari je sicer še odprtih, zato jih vodje poslanskih skupin po današnjem sestanku koalicije še niso mogli komentirati.

V koaliciji zadovoljni
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipucer je dejala, da je prva odgovornost vlade ta, da deluje kot odgovoren gospodar. Ponovila je, da za vsako ceno do prodaje NLB ne sme priti. Dogovor je, da se v dialogu išče sprejemljivo rešitev.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je povedal, da zagovarjajo odlog privatizacije, a da o prodaji NLB-ja čez tri leta na organih stranke še niso govorili. Glede skrbnika je poudaril, da zagovarjajo to, da se ga poišče z mednarodnim javnih razpisom. Sicer pa banka uspešno posluje in država od tega dobiva lepe dividende, je dodal.

Po besedah vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana je o podrobnostih možnih rešitev za NLB preuranjeno govoriti. Če bo prišlo do imenovanja upravljavca, je to stvar pogodbe, ki mora biti dobro zasnovana, in vprašanja, kakšne obveznosti bo imela država in kakšne pooblaščenec. Tudi on je pokazal na dobro poslovanje banke in ocenil, da sta "sedanja uprava in nadzorni svet naredila zgodovinski rezultat".

NLB je v sredo objavila, da je skupina v devetih mesecih ustvarila 184 milijonov evrov čistega dobička, prispevek balkanskih bank pa je znašal 73,8 milijona evrov oz. 52 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Prispevek se kaže tudi v rezultatu matične NLB iz naslova izplačanih dividend iz teh bank.

Te rezultate banke, ki ob koncu leta napoveduje rekordno visok dobiček, nekateri razumejo kot znamenje, da je zdaj pravi čas za prodajo. Slišati je tudi opozorila, da so v dobrih časih tveganja manjša, v slabih pa je več skušnjav za posredovanje države v poslovanje banke, zato je uresničitev prodajne zaveze ključna.

Tveganja zaradi deviznih vlog
Vlada se zanjo sredi leta ni odločila, ker se ni strinjala s ponujeno ceno in ker je ocenila, da so tveganja v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem previsoka. V povezavi s tem vprašanjem se še vedno omenja rešitev t.i. modela earn out, ki predvideva, da se v primerih, ko prodajalec zahteva ceno, ki je za kupca previsoka, oba dogovorita, da bo kupec plačal manj, prodajalec pa bo pod določenimi pogoji še nekaj let prejemal del prihodkov ali dobička prodanega podjetja.

Če do dogovora med Slovenijo in Evropsko komisijo ne bo prišlo, bi morala Slovenija do danes imenovati skrbnika za prodajo bank NLB-ja po Balkanu. Ministrica je komisarko v sredo seznanila, da vlada ocenjuje, da imenovanje prodajnega zastopnika ni primerno, strani pa sta se po njenih navedbah tudi dogovorili, da pogovore nadaljujeta še letos.

Doslej se je zelo redko zgodilo, da podobne zaveze niso bile izpolnjene. Eden od primerov je latvijska banka Parex, ko je morala komisija zaradi zamud sprožiti postopek zaradi nezakonite državne pomoči, vendar je bila zaveza nato izpolnjena, postopek pa je komisija ustavila.