Premier Miro Cerar je po vrhu vzhodnega partnerstva v Bruslju pojasnil, da sta se ob robu zasedanja pogovarjala s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in ugotovila, da je na strokovni ravni potrebnih še več naporov za pripravo ustrezne podlage za srečanje, na katerem bi se pogovarjali o izvajanju arbitražne odločbe.

"Sva v stalnem dialogu. Veseli me tudi to, da je gospod Jean-Claude Juncker pristopil do naju, ko sva se pogovarjala, in dejal, da v komisiji resno mislijo s posredovanjem, ki naj bi ga komisija v duhu zaveze, ki jo je dala, ponudila," je povedal Cerar.

"Bomo videli, kaj bo zdaj naslednji korak komisije. Vsekakor pa, to je Juncker poudaril, gre za posredovanje v smeri implementacije arbitražne odločbe, kar je treba doseči tudi skozi dialog," je še povedal premier.

Ob tem je spomnil na stališče komisije, sporočeno 4. julija, da od obeh strani pričakuje izvajanje arbitražne odločbe in da je pripravljena pomagati pri zagotavljanju popolnega in pravičnega izvajanja odločbe. O podrobnostih sicer premier ni želel govoriti, saj da je treba prepustiti komisiji, da "izvede to, kar misli". "Je pa to zadeva, ki se zna zgoditi kmalu, saj vsi vemo, da bo rok za pripravo na implementacijo kmalu potekel," je sklenil premier.

Glede NLB-ja naproti Bruslju, a ne na škodo davkoplačevalcev
"Vlada je v četrtek potrdila dopolnjena izhodišča glede pogajanj v povezavi z NLB-jem, a ker gre za gradivo zaupne narave in ker potekajo pogajanja za zaprtimi vrati, lahko rečem samo to, da smo prvotno stališče okrepili z dodatnimi argumenti in ga nekoliko dopolnili," je povedal premier.

"Prepričan sem, da naši argumenti so močni, seveda pa počakajmo, kaj se bo zgodilo v pogajanjih," je še dejal v odgovoru na vprašanja o tem, kaj pričakuje v sredo, ko se bo finančna ministrica Mateja Vraničar Erman v Bruslju znova sešla s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager.

Temelj ostaja enak, kot je bil predstavljen na prejšnjem sestanku, vendar je predlog "nadgrajen, dograjen". "Verjamem, da smo šli v neki smeri naproti temu, kar je dejala komisija, pa ne tako, da bi bilo v škodo interesu Slovenije ali slovenskih davkoplačevalcev," je poudaril Cerar.

Slovenska argumentacija
Slovenija tako po premierjevih besedah gradi argumentacijo, ki je v dobro tako slovenskim davkoplačevalcem kot delovanju same banke in obenem deluje v duhu zavez. "Upam, da pridemo do situacije, ko ne bo nihče izgubil, ampak bomo vsi zmagovalci," je še dejal.

O podrobnostih, na primer ključnem vprašanju, ali nova stališča vključujejo možnost kakršne koli prodaje banke, premier ni želel govoriti, ker je gradivo zaupno in ker ni primerno, da katera koli stran razkriva svoje predloge, dokler jih ne predstavi nasprotni strani.

Pred prejšnjim sestankom je bil položaj drugačen, ministrica je presodila, da lahko razkrije temeljne vidike, tokrat pa meni, da to še ni primerno, je pojasnil premier in zatrdil, da ne gre za to, da bi skušali kaj prikrivati pred javnostjo, da bo vse znano v prihodnje in da je pomembno, da pogajalski proces poteka po ustaljenih standardih.

Pranje iranskega denarja v NLB-ju
Premier je danes komentiral tudi razpravo o domnevnem pranju iranskega denarja prek NLB-ja, ki bo na odboru Evropskega parlamenta v torek v Bruslju. "To je stvar iz preteklosti. Verjamem, da vzbuja pozornost. Ne moti me, če se o tem razpravlja. Predvsem je treba ugotoviti, za kaj je v resnici šlo, kaj je bilo nepravilno in kdo je odgovoren," je poudaril in spomnil, da je pristojnim organom naročil, naj ugotovijo, kar je še mogoče odkriti.