Gre sicer za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter posebni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj znan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je poudarila, da gre za zakone, ki jih Slovenija lahko sprejme brez sodelovanja Hrvaške in jih skladno z arbitražno razsodbo potrdi do 29. decembra.
Namen interventnega zakona oz. Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med vlado republike Slovenije in vlado republike Hrvaške je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške. Predstavniki vlade so to prebivalcem zagotovili tudi na terenu. Zakon, ki ima 28. členov, bo veljal za slovenske državljane ali pravne osebe, ki so na dan pred razglasitvijo razsodbe imeli ali stalno prebivališče, sedež podjetja ali so lastniki nepremičnin na ozemlju, ki na podlagi arbitražne razsodbe ne ležijo na slovenskem ozemlju.
"Iskreno si prizadevam za dialog," je poudaril Cerar in dodal: "Kot predsednik vlade si prizadevam, da je Slovenija v tem primeru vzorna, da naredi vse tisto, kar mora narediti, se pravi na eni strani pripravi nov zakon in druge ustrezne akte ter operativne načrte za izvajanje odločbe, na drugi strani pa skušamo stalno vzpostavljati dialog o izvajanju odločbe."
Če bo nasprotna stran dialog povsem onemogočila, pa bo Slovenija po Cerarjevih navedbah naredila, kar mora, in arbitražno odločbo implementirala v okvirih, kolikor jo sama lahko, ob stalnem pričakovanju, da se imenuje skupna komisija, ki bo uspela v naravi mejo natančno določiti v skladu z arbitražno odločbo. "Tukaj ne smemo nič obupati. Vztrajni moramo biti," je dejal premier.
3,9 milijona evrov v dveh letih
Kot je pojasnila Kozlovičeva, interventni zakon ureja konkretne pravice za konkretno področje, kot so pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa se zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže. Na področju kmetijstva je med drugim predvideno nadomestilo za prejemnike subvencij v perspektivi do leta 2020 ter povračilo trošarine, za tiste, ki so izvajali kmetijsko in gospodarsko dejavnost, predviden je tudi zakup nadomestnih zemljišč.
Interventni zakon bo imel za 3,969 milijona evrov finančnih posledic v letih 2018 in 2019. Od tega naj bi 1,2 milijona evrov namenili za pomoč pri preselitvi tistih, ki so oziroma še bodo izrazili to namero. Za zdaj je takih 12 gospodinjstev - po štiri pri Metliki, na Razkrižju in v piranski občini. Časa za vložitev prošnje bo eno leto od uveljavitve zakona, namero pa bodo potem morali z nakupom nepremičnine uresničiti v treh letih. Zatem bodo morali tam bivati vsaj deset let. Bodo pa svoje zdajšnje nepremičnine, ki bodo ostale na Hrvaškem, lastniki obdržali. Zato bodo nadomestila države nekoliko nižja, kot so sprva načrtovali, saj naj bi pri tem z lastno participacijo sodelovali tudi sami.
Za evidentiranje meje potrebno sodelovanje s Hrvaško
Ključni zakon je zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško, saj se bodo po njem uporabljali vsi drugi zakoni iz svežnja, povezanega z implementacijo arbitraže. Predlagani zakon v 12 členih zagotavlja pravno podlago za evidentiranje državne meje in uskladitev podatkov iz evidenc geodetske uprave Slovenije.
Zakon določa pravila evidentiranja državne meje med Slovenijo in Hrvaško po razsodbi arbitražnega sodišča v evidenci državne meje in pravila evidentiranja zemljišč in stavb, ki zaradi razsodbe arbitražnega sodišča preidejo v državno ozemlje Slovenije oziroma preidejo z državnega ozemlja Slovenije v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin. Zakon tudi določa, da se meja s Hrvaško v zemljiški kataster ne vpiše kot "urejena meja", saj je bila v arbitražni razsodbi podana opisno. Da bi bila "urejena", je potrebna demarkacija na terenu, kar pa se lahko opravi le s Hrvaško.
Sprememba postopka dopolnitve zemljiške knjige
Ključna rešitev predloga zakona o zemljiški knjigi je, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ni več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Urejenost in usklajenost zemljiškega katastra in zemljiške knjige je nujna za varstvo pravice oseb in izvajanju s tem povezanih obveznosti na ozemlju države, na vladi utemeljujejo noveliranje tega zakona.
Nova dovoljenja za gospodarski ribolov
Sprememba zakona o morskem ribištvu bo omogočila izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov zaradi izvajanja uredbe EU-ja o skupni ribiški politiki, v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do obalnih voda sosednje države, utemeljujejo na vladi. Slovenski ribiči bi v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. Ureditev naj bi se začela uporabljati z implementacijo arbitražne razsodbe. Tudi ta zakon je relativno kratek - ima le štiri člene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje