Prvopodpisani pod zahtevo po sklicu izredne seje je Bogomir Vnučec iz SDS-a. Skupina svetnikov trdi, da je zakon neprimeren. Državi zakon omogoča, da sodeluje pri sistemu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom globoko zadolženi Grčiji v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov, zakon pa določa še, da posojilno pogodbo v imenu Slovenije sklene Evropska komisija.

"Grčijo bi morali kaznovati, ne nagraditi"
A skupina svetnikov meni, da gre za neprimeren način reševanja te prezadolžene članice evrskega območja, ki je poleg vsega še kršila pravila denarne unije oziroma celo prikrivala podatke in zavajala partnerice v evrskem območju. "Kdor je član nekega kluba in pravil kluba ne spoštuje, se ga kaznuje ali celo izključi. V primeru Grčije pa je ta celo nagrajena," poudarjajo.

Podobno so trdili poslanci SDS-a na seji državnega zbora, na kateri so omenjeni zakon sprejemali. Tudi drugi argumenti svetnikov so podobni SDS-ovim, saj trdijo, da so plače v Grčiji občutno višje kot v Sloveniji in da so predvsem grški javni uslužbenci deležni številnih ugodnosti. Te se kljub strogim pogojem, ki jih za odobravanje posojil terjata evroskupina in Mednarodni denarni sklad, niso bistveno zmanjšale, pravijo.

Ta denar naj bi bil izgubljen
Po drugi strani pa slovenska vlada po njihovih besedah od slovenskih javnih uslužbencev pričakuje zategovanje pasu. Prepričani so še, da je denar, ki ga bo Slovenija odobrila Grčiji, za vedno izgubljen.

Ali bodo preostali svetniki podprli njihovo razmišljanje, bo očitno znano na izredni seji, ko se bo odločalo, ali bo zakon o pomoči Grčiji vrnjen v ponovno obravnavo poslancem, ki ga bodo morali nato potrditi z večino glasov.