Predsednica upravnega odbora SKB-ja Cveta Selšek je zatrdila, da na tujih trgih vlada precej večji interes za Mercator kot pred dvema letoma. Za zdaj pa še noče razkriti točnih družb - povedala je le, da gre za tako v regiji že prisotne družbe kot še nenavzoče.

O načinu prodaje družbe pa Selškova meni, da bi bil najprimernejši sporazum lastnikov o prodaji delnic Mercatorja. Poleg tega bi s skupnim nastopom lastniki zagotovili transparenten postopek prodaje, kot ga zahteva tudi varuh konkurence, sporoča ter poziva Laško, naj se čim prej priključi sporazumu, saj bo s tem omogočilo oblikovanje paketa delnic, ki bo večji kot 50 odstotkov.

Dušan Zorko, prvi mož pivovarjev, je sporočil, da nadzorniki sporazuma o vstopu v konzorcij bank za skupno prodajo delnic "soseda" niso sklenili. Kot je dejal Zorko, je edini razlog za to dejstvo, da ga je podpisalo manj kot polovica lastnikov, on sam pa ni proti podpisu.
Sporazuma niso podpisale niti vse banke, tako da bi imeli podpisniki sporazuma, skupaj z Laškim, na današnji dan manj kot 50,01 odstotka vseh delnic Mercatorja. Če bodo drugi partnerji omenjeni sporazum podpisali, se bomo o tem takrat odločali, je poudaril Zorko.
Nadzorniki so sejo prekinili v torek, ko je varuh konkurence izdal odločbo, s katero je Laščanom in bankam upnicam prepovedal prodajo delnic Mercatorja brez soglasja Urada za varstvo konkurence. Skupina Laško je zoper odločbo vložila tožbo na vrhovno sodišče in predlagala začasno odložitev njene izvršitve.

Agrokorjeva ponudba se izteka
Predsednik uprave Laškega Dušan Zorko v četrtek še ni vedel, ali se bodo nadzorniki sešli, dejal pa je, da je sestanek odvisen od tega, ali bo družbi uspelo pridobiti pravna mnenja o tem, kaj storiti. Seja nadzornikov in odločitev sta sicer nujni, saj se ponudba hrvaškega Agrokorja, ki želi pridobiti delnice Mercatorja, izteče ob polnoči. Agrokor Laščanom ponuja 221 evrov za delnico.

Zamrznitev prodaje lahko po napovedih Dušana Zorka povzroči finančni zlom družbe, čeprav dopušča možnost, da bi skupino "rešila" tudi dokapitalizacija, ki jo je v četrtek predlagala Kapitalska družba. Med možnostmi, o katerih naj bi razpravljali nadzorniki, pa je tudi odločitev o prodaji z odložnim pogojem, je poročal Radio Slovenija.

Posojila zapadejo konec junija
Na dnevnem redu seje nadzornikov naj bi bilo tudi odločanje o morebitnem pristopu Pivovarne laško h konzorciju bank za skupno prodajo delnic NLB-ja. Laščani so do zdaj trdili, da bi h konzorciju (banke imajo v lasti 27 odstotkov Mercatorja) pristopili le, če bi jim te reprogramirale posojila. Laško bankam dolguje okoli 450 milijonov evrov, večina posojil pa zapade konec junija.

V Laškem so poudarili, da bodo, če reprograma posojil ne bo, prisiljeni svoj delež prodati samostojno. Če jim to ne o uspelo, pa se bo družba znašla v plačilnih težavah.

Kad bi reševal z dokapitalizacijo
Kapitalska družba, ki je 7,06-odstotna lastnica Pivovarne Laško, je včeraj predlagala drugo rešitev, dokapitalizacijo družbe, v kateri bi bila sama pripravljena sodelovati v sorazmernem deležu. Zato je zahtevala sklic skupščine, na kateri bi s spremembo statuta omogočili, da osnovni kapital poveča za do 50 odstotkov trenutnega, kar znaša največ 18,25 milijona evrov.

"Prek Mercatorja se proda levji delež v Sloveniji proizvedene hrane"
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je za STA povedal, da se mu Agrokor ne zdi primeren kupec Mercatorja. "Če gledamo na Agrokor kot snubca za Mercator, ugotovimo dve dejstvi, zaradi katerih to razumem kot sovražni prevzem z vidika slovenske proizvodnje hrane. Prvo je to, da trgovski sistem, katerega lastnik je Agrokor, ni bil v preteklem obdobju prijazen do slovenske proizvodnje hrane," pojasni.

Glavni razlog, zakaj meni, da bi Mercator moral ostati v slovenskih rokah, čeprav ne izključuje možnosti povezave s tujim strateškim partnerjem, je dejstvo, da je največja slovenska trgovska veriga zelo pomembna za slovensko proizvodnjo hrane. "Po nekaterih ocenah se prek Mercatorjevih trgovskih polic proda od 38 do 40 odstotkov hrane, ki je proizvedena v Sloveniji, zato so te police zelo pomembne," pove Židan in doda, da je usoda Mercatorja pomembna tudi zaradi 80.000 ljudi, zaposlenih izključno v kmetijstvu, 14.000 v živilskopredelovalni industriji in 5000 obrtnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane.

Izpostavil je tudi dejstvo, da ima Agrokor v poslovnem sistemu lastno proizvodnjo hrane, zaradi česar je očitno, da je njihov poslovni interes pridobiti nove trgovske police za lastne proizvode. "Kot prehranski minister, ki se zaveda pomena domače proizvodnje hrane, zato lahko povem, da je pomembno, da imamo v Sloveniji tudi takšno trgovino, ki bo omogočala prodajo te proizvodnje hrane," je poudaril.