Brez zvišanja davkov ne bo mogoče konsolidirati javnih financ, ker pa je vlada po njegovih besedah čas za zvišanje davkov zamudila, bo to morda program za prihodnjo vlado. Vlada bi morala narediti ne le program zmanjševanja odhodkov, ampak tudi program zniževanja dolga, v zdajšnjem programu konsolidacije javnih financ pa tega ni, a bi moralo biti, je dejal Marjan Senjur ob predstavitvi decembra lani objavljenega mnenja fiskalnega sveta o fiskalni politiki Slovenije v vladnih dokumentih 2011-2012 na parlamentarnem odboru za finance in monetarno politiko.

Senjur je poudaril, da bi morala fiskalna konsolidacija voditi iz primanjkljaja v presežek, ne pa iz velikega primanjkljaja v majhnega. S presežkom bi se lahko razdolžili, morebiti pa naredili celo zalogo za slabe čase. A tega ne bo mogoče storiti samo z omejevanjem javnih izdatkov, je dejal, kot možnost pa omenil tudi (začasno) zvišanje davkov. Dodal je, da govori o daljšem obdobju, ne le o obdobju prihodnjega leta, katere davke bi zvišali, pa ni povedal.

"Do leta 2012 se bo primanjkljaj povečal na sedem milijard"
V zadnjih dveh letih je Slovenija pridelala štiri milijarde primanjkljaja v javnih financah, do leta 2012 pa se bo po Senjurjevih izračunih povečal na sedem milijard evrov. Najmanj za toliko se bo povečal tudi javni dolg v prihodnjih štirih letih.

Andrej Vizjak iz SDS-a je dejal, da davki dušijo gospodarsko aktivnost in zato je treba odgovor poiskati drugje. Opozoril je tudi na problem inflacije, ki ga ne bi smeli podcenjevati, saj se napovedujejo številne podražitve, predvsem hrane. Predstavnike vlade na sestanku je vprašal, ali imajo kakšen program obvladovanja inflacije.

Da imajo razmeroma malo prostora za zvišanje davkov, je dejal tudi direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, kar pomeni, da smo prisiljeni v konsolidacijo javnih financ, ki bo temeljila predvsem na odhodkovni ravni. Nekaj manevrskega prostora je sicer še pri davku na nepremičnine in ekoloških davkih.

Delež pokojnin do konca prihodnjega desetletja 60 odstotkov BDP-ja?
Vasle je opozoril še na staranje prebivalstva, zaradi katerih bo imela Slovenije izjemno visoke stroške. Vpliv novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je preučil član fiskalnega sveta Rasto Ovin, ki je dejal, da bi lahko delež pokojnin konec prihodnjega desetletja dosegel 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, če zakon ne bo uveljavljen. 13 odstotkov BDP-ja bi pokojnine dosegle že leta 2022 in ne šele tri leta pozneje, kot predvideva vlada, kažejo Ovinovi izračuni. Dodal je, da to pomeni, da imamo še nekaj manj časa za ukrepanje.

Kot enega izmed ukrepov za podaljšanje aktivne dobe je Ovin predlagal pospešitev vstopa mladih na trg dela, s čimer se je strinjal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je dejal, da nekateri sprejeti zakoni že gredo v to smer.