Zaradi ugodnih gibanj na trgu dela se Slovenija lahko pohvali z eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti. Avgusta je bila pri nas 4,1-odstotna, povprečje v EU je šest odstotkov, je izpostavil glede na podatke evropskega statističnega urada Eurostat.

Bobnarja veseli, da se brezposelnost znižuje v vseh pomembnejših segmentih, ki jih spremljajo. V starostni strukturi se je letos najbolj skrčila brezposelnost v skupini od 30. do 39. leta, v izobrazbeni strukturi kategorija brezposelnih s poklicno izobrazbo, po razlogih prijave pa kategorija presežnih delavcev oz. stečajnikov.

Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih v Sloveniji 50,9 odstotka žensk, 17,8 odstotka mladih med 15. in 29. letom, 39,9 odstotka starih 50 let in več, 14,4 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 17 odstotkov presežnih delavcev in stečajnikov ter 52,1 odstotka dolgotrajno brezposelnih.

17 odstotkov brezposelnih je neposredno zaposljivih

V evidenci na zavodu je tako zdaj po Bobnarjevi oceni okoli 9000 neposredno zaposljivih oseb, ki so primerne starosti, imajo primerno izobrazbo, kompetence, znanje in so brez kakšnih zdravstvenih omejitev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh brezposelnih.

Preostalo so ranljive skupine, 40 odstotkov brezposelnih je starejših od 50 let, tretjina jih ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 17 odstotkov je invalidov. "Vse to so osebe, ki potrebujejo neko dodatno obravnavo, dodatno pomoč, dodatne aktivnosti zavoda," je povedal generalni direktor.

Izrazito zmanjševanje števila brezposelnih pa povečuje razkorak med ponudbo ustreznega kadra in povpraševanjem. Letos se tako nadaljuje veliko povpraševanje delodajalcev, v prvih devetih mesecih leta so medletno sporočili 15,5 odstotka več delovnih mest.

Bobnar je povedal, da so v zadnjem obdobju opravili za 60 odstotkov več aktivnosti, vendar niso jim ni uspelo obravnavati vseh potreb delodajalcev. Prav zato prihaja do uvoza delovne sile. "Tako bomo letos najverjetneje uvozili ali podaljšali dovoljenje za delo 63.000 delavcem iz tujine, kar je enormna številka," je navedel in dodal, da se trudijo te delavce čim hitreje spraviti do delodajalcev.

Energetska draginja bo lahko vplivala na večje število brezposelnih

"Prihodnost pa ne bo tako svetla," je opozoril. Brezposelnost se bo namreč v zadnjih mesecih letošnjega leta nekoliko povečala. Pričakovati je sezonski priliv mladih, ki so zaključili izobraževanje, ter delavcev iz gradbeništva in podobnih panog, ki do pomladi niso tako aktivne, na trg dela, je pojasnil.

Konec leta bo po njegovih besedah v državi nekaj več kot 60.000 registriranih brezposelnih. "Trudili se bomo držati to številko čim nižje," se je zavezal.

Kaj bi za evidenco brezposelnih pomenila dodatna podražitev energentov in drugih potrebščin ter morebitno pomanjkanje materialov, pa je prezgodaj ocenjevati, je dejal Bobnar. Panoge, ki bi bile lahko najbolj ogrožene, so sicer tiste, ki so stroškovno zelo vezane na energente, in tiste, ki bodo lahko imele podražitve na drugih ravneh.

Če bi se razmere zaostrile, bi brezposelnost lahko skokovito porasla, opozarja Bobnar. Izkušnja epidemije covida-19 je pokazala, da se lahko iz panog, ki so prisiljene zapreti vrata, ulije plaz brezposelnih, "tu lahko govorimo o tisočih, včasih celo desettisočih osebah". "Vsi se gotovo borijo, da bi obdržali svojo dejavnost, lahko pa bi prišla točka, ko kdo ne bi več zmogel," je opozoril.

Izkušnje zavoda po njegovih besedah kažejo, da ukrepi, kot je subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, veliko pripomorejo k ohranjanju dejavnosti. Tudi zato določeni delodajalci med epidemijo niso zapirali podjetij, niso množično odpuščali delavcev. V preteklosti naj bi bilo na ta način zaščitenih okoli 250.000 delovnih mest. "Zmanjševanje stroškov se marsikdaj začne pri delavcih," je sklenil Bobnar.

Nekaj več kot 52.000 brezposelnih

Konec septembra je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 52.043 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka manj kot avgusta in 21,3 odstotka manj kot septembra lani ter hkrati najmanj v vsej zgodovini samostojne Slovenije.

V prvih devetih mesecih je bilo v povprečju prijavljenih okoli 57.900 brezposelnih oz. četrtina manj kot v istem obdobju lani.

Septembra se je na novo prijavilo 4962 ljudi, 25,6 odstotka več kot avgusta in 7,5 odstotka več kot septembra lani.

Med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 2326 oz. 21,2 odstotka več kot avgusta in 0,8 odstotka manj kot septembra lani. Sledili so iskalci prve zaposlitve (786 oz. 131,9 odstotka več kot avgusta in 20,6 odstotka več kot septembra lani) ter presežni delavci in stečajniki (597 oz. 5,2 odstotka manj kot avgusta in 9,3 odstotka več kot septembra lani).

Zavod je iz evidence odjavil 6854 ljudi, od katerih se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4567, kar je 98,4 odstotka več kot avgusta in 20 odstotkov manj kot septembra lani.

Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, predmetnih učiteljev v osnovni šoli, učiteljev razrednega pouka, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, komercialnih zastopnikov za prodajo, delavcev za pomoč pri pouku ter skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo.

Brezposelnost se je znižala povsod

Septembra se je brezposelnost na mesečni ravni zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Trbovljah (-5,6 odstotka), Novi Gorici (-5,3 odstotka), Mariboru (-5,0 odstotka) in na Ptuju (-4,4 odstotka). Na letni ravni je brezposelnost najbolj upadla v službah Ptuj (-28,5 odstotka) in Kranj (-25,5 odstotka), najmanj v službah Novo mesto (-10,4 odstotka) in Velenje (-13,3 odstotka).

Delodajalci, največ jih je bilo iz predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja, so septembra zavodu sporočili 15.122 prostih delovnih mest, 14,1 odstotka manj kot avgusta in 2,5 odstotka manj kot septembra lani. Največ prostih delovnih mest je bilo za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in pri visokih gradnjah, za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ter za prodajalce.

V prvih devetih mesecih je bilo pri zavodu v povprečju registriranih 57.918 brezposelnih oz. 24,9 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

V tem času se je na novo prijavilo 42.826 brezposelnih, 4,5 odstotka manj kot v prvem devetmesečju lani. Največ se jih je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas (22.309 oz. 8,7 odstotka manj). Sledili so presežni delavci in stečajniki (6855 oz. 20,3 odstotka manj) ter iskalci prve zaposlitve (3662 oz. 4,7 odstotka več).

Iz evidence se je odjavilo skupaj 56.752 ljudi, od teh 36.698 zaradi zaposlitve, kar je 25,9 odstotka manj kot v prvem devetmesečju leta 2021.

Delodajalci so od začetka januarja do konca septembra zavodu sporočili 134.708 prostih delovnih mest oz. 15,5 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Stopnja registrirane brezposelnosti, ki jo izračunava zavod, je julija znašala 5,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot junija in 1,7 odstotne točke manj kot julija lani. Stopnja registrirane brezposelnosti moških je bila pet odstotkov in žensk 6,3 odstotka. Najvišjo stopnjo je imela območna služba Murska Sobota (7,2 odstotka), najnižjo pa območna služba Kranj (3,4 odstotka).