Gospodarski forum SDS-a je pripravil javno tribuno z naslovom "Kako iz krize?". Pogovor teče o področjih finančnih vzvodov, poslovnih priložnostih doma in v tujini, gospodarskih in izobraževalnih smernicah v Evropi, skratka, priložnostih, ki bi jih morala oblikovati politika za razvoj podjetniškega in gospodarskega okolja.

Vizjak: Vlado opozarjamo na resnost situacije
Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril, da je strokovni svet SDS-a pripravil oceno gospodarskega stanja v državi, SDS-ovi poslanci v parlamentu pa se po njegovih besedah trudijo, da bi vlado opozorili na resnost javnofinančne in gospodarske situacije.

Kot pravi, je gospodarska rast v Sloveniji komajda "nad vodo", konkurenčnost države je izrazito padla, število brezposelnih se je v zadnjih dveh letih povečalo za 60 tisoč "in še nismo dosegli dna", v državnem proračunu pa imamo dvomilijardni razkorak, ki se sanira z vedno večjim zadolževanjem države.

Strokovni svet zato med drugim predlaga razbremenitev gospodarstva v smislu spodbud za investiranje v razvoj in raziskave, uveljavitev davčnih počitnic za novonastala podjetja in ustanovitev slabe banke. Gospodarstvo po Vizjakovih besedah potrebuje tudi administrativno razbremenitev.

"Potegniti moramo ročno zavoro"
Ekonomist Peter Groznik je dejal, da je nujno treba zmanjšati javno porabo oz. obseg države. O tem naj bi razmišljale vse države po svetu, zato bi po njegovem mnenju tudi v Sloveniji morali potegniti ročno zavoro in se vprašati, kaj je namen in vloga države.

Med drugim je izpostavil, da zdajšnja vlada za boj proti monopolom, ki zvišujejo cene in znižujejo standard življenja, ni naredila pravzaprav nič. Dejal je, da imamo v Sloveniji več kot 300 poklicev, za opravljanje katerih je potrebna licenca, povprečje v Evropi pa je nekaj čez 100. Ravno na ta način se, kot pravi, ustvarjajo monopoli.

"Zadnji dve leti in pol je izgubljen čas. Kaj dosti se ni zgodilo. Naj me kdo spomni, kaj je bilo dobrega," je med drugim dejal Groznik in dodal, da je treba v času krize "stopiti skupaj", iskati konsenz in se obnašati konstruktivno. Opozoril je tudi na negativen odnos Slovenije do - predvsem domačega - kapitala, ki konec koncev po njegovem mnenju zvišuje standard državljanov.

Omenil je še, da spada Univerza v Ljubljani med najslabše na svetu, kar vpliva tudi na stanje v gospodarstvu.

"V zgodovini ni bil zamenjan niti en direktor zdravstvenega zavoda"
Zdravnik Marko Bitenc je povedal, da vodstva javnih zdravstvenih zavodov ne čutijo odgovornosti do izvajanje storitvene dejavnosti, kot je to značilno za gospodarske družbe, ob tem pa ni bil zamenjan še niti en direktor zdravstvenega zavoda. Prepričan je, da bi bilo treba celoten zdravstveni sistem približati delovanju gospodarskih družb, vključno z ustreznimi odgovornostmi in pooblastili odgovornih oseb.

Kot eno glavnih vprašanj zdravstvenega sistema je izpostavil tudi, da se vse težave generirajo na področju zahtev zdravnikov in medicinskih sester, zahteve bolnikov pa so pri tem v ozadju. kot pravi, bolniki upravičeno negodujejo nad sistemom, ko potrebujejo hitro zagotovljeno storitev. Tudi sistem financiranja zdravstvenega sistema se mu ne zdi primeren, saj naj bi plačevali zmogljivosti zdravstva, ne pa storitev, "ki v končni fazi zanimajo bolnike".

Rončević: Golobič je dve leti in pol spal
Borut Rončević, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je dejal, da je izgradnja kadrov, ki jih zagotavlja šolstvo oz. izobraževalni sistem, zelo kompleksna naloga, na katero smo zelo slabo pripravljeni. "Kompleksna zato, ker je treba graditi zelo celovite ljudi. Treba je graditi tri komponente naše osebnosti. Prva so vrednote, druga so tehnokratske kompetence in tretja so socialne kompetence," je pojasnil.

Zatrdil je, da se slovensko šolstvo, še posebej visoko šolstvo, spreminja zelo počasi, "kot da se ga tranzicija ne bi dotaknila". Prepričan je, da je visoko šolstvo popolnoma izgubilo svojo legitimnost. "Na žalost se ni dolgo časa, v celotnem mandatu te vlade, zgodilo popolnoma nič. Jaz sem ob eni priliki rekel, da je minister Golobič dve leti in pol spal," meni Rončević.