Na seznamu delovnih mest, za katera je obvezno poklicno zavarovanje, so tudi vozniki tovornjakov nad petimi tonami, ki delo voznika opravljajo več kot 80 odstotkov svojega delovnega časa in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Seznam sega v leto 1975, čeprav bi bil po mnenju generalne sekretarke sindikata Saške Kiare Kumer mogoče čas za njegovo prevetritev, je obenem prepričana, da vozniki zaradi narave dela v vsakem primeru sodijo nanj. "V tem trenutku je zakonska podlaga jasna in zdaj mečemo žogico inšpektoratu, da pospeši svoja prizadevanja in učinkovito opravi svoje delo," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Kumer.

Delodajalci so dolžni 8,8 odstotka bruto plače posameznega voznika nakazati na njegov posebni pokojninski račun pri Kapitalski družbi (Kad), vendar velika večina tega ne počne. Sindikat je inšpektoratu posredoval seznam 2673 pravnih oseb. Letno je oškodovanih približno 20.000 voznikov, kar skupno nanese približno 30 milijonov evrov letno, ki jih prihranijo delodajalci, je povedala Kumer. Kot je dejala, zakonodajo kršijo skoraj vsi, saj se zaradi neukrepanja ne bojijo inšpektorata.

Predstavnik sindikata in poklicni voznik Goran Jovanovič je povedal, da poklicnega zavarovanja svojim zaposlenim ne plačuje 99 odstotkov delodajalcev. "Stališče ministrstva za delo do poklicnega zavarovanja je jasno, zakon je jasen, prav tako sodna praksa, zato je skrajni čas, da inšpektorat začne opravljati svoje delo," je bil jasen. "Zavedam se, da je inšpektorat omejen, tako s sredstvi kot kadri in v končni fazi z znanjem, ampak vedno znova poudarjamo, da to ne sme iti v škodo posameznega državljana, ki želi samo zaščito svojih pravic," pa je poudarila Kumer.

Če inšpektorat ne bo ukrepal, tovornjakarjem ostanejo samo še tožbe

Leta 2020 se je sindikat z inšpektoratom za delo dogovoril za ciljni nadzor, a vidnega napredka ni bilo, zato so se zdaj odločili za javni poziv inšpektoratu, naj se konkretno loti izvajanja svojih zakonskih zavez in delodajalcem začne izdajati ureditvene odločbe. Kot je pojasnila Kumer, ima inšpektorat pristojnost, da delodajalcu izda ureditveno odločbo, s katero mu naloži, da zavarovanca prijavi od prvega dne zaposlitve dalje, s tem dnem pa mu začne plačevati tudi poklicno zavarovanje.

Sorodna novica Neplačevanje prispevkov: "Marsikdo se za tožbo ne odloči, ker se boji izgube službe"

Jovanovič je zase ocenil, da je bil v 18 letih oškodovan za približno 33.000 evrov. Čeprav je zaupanje v inšpektorat izgubil, vseeno upa, da se bodo stvari obrnile na bolje in ne bo potrebno drastično ukrepanje, kot je kazenska ovadba zoper inšpektorat ali obrnitev na Evropsko komisijo.

Če inšpektorat stvari ne bo vzel resno, voznikom tovornjakov po njegovi oceni ne preostane drugega kot tožbe, vendar si s tem premije poklicnega zavarovanja lahko povrnejo le za pet let, medtem ko se z njihovim izpadom spoprijemajo slabi dve desetletji. "Vsi, ki so šli na sodišče, so bili uspešni, a to ni življenjska rešitev," je dejala Kumer.

Na inšpektoratu opozarjajo, da gre za sistemsko težavo

Na inšpektoratu za delo so v odzivu zapisali, da se problematike zavedajo in si želijo njene ureditve. Kot so poudarili, "ni vzpostavljen predvideni sistem, ki ga določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi lahko delodajalec preveril, ali mora svojega zaposlenega vključiti v poklicno zavarovanje ali ne". Zakon po njihovih navedbah v ta namen predvideva ustanovitev komisij, pri čemer inšpektorat ne more prevzeti njihovih pristojnosti.

Na inšpektoratu "še vedno ocenjujemo in opozarjamo na sistemsko težavo in predvsem na problematiko nedelovanja komisij, kot jih predvideva zakon". "Na to smo večkrat opozorili tudi pristojno ministrstvo," so zapisali in dodali, da si bodo še naprej prizadevali za iskanje rešitev na področju problematike poklicnega zavarovanja. Kot so še zapisali, so v povezavi z inšpekcijskimi nadzori s področja poklicnega zavarovanja voznikov tovornih vozil uvedli 32 postopkov.