Predstavnik Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža, predsednica sindikata delavcev Mercatorja Vesna Stojanovič, Dušan Semolič in Ladislav Rožič, predsednik in sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so na novinarski konferenci spregovorili o stališčih do nameravanega prevzema Mercatorja in morebitnih posledicah za zaposlene v tej družbi.

Kaluža: Gre za sovražno namero
"Menimo, da imamo pravico prevzemu Mercatorja reči ne," je uvodoma povedal Ladislav Kaluža. Poudaril je, da so se v sindikatu delavcev že oglasili v preteklosti, ko so bili prevzemi že napovedani, vendar "gre tokrat za sovražni prevzem". Prepričan je, da ne gre samo za interes Agrokorja, ampak tudi za interes države Hrvaške. Pojasnjuje še, da bi tak prevzem glede na finančni izračun imel posledice, saj bi se zmanjšalo število zaposlenih, "še hujše pa bo za živilskopredelovalno proizvodnjo". Če se bo prevzema zgodil, "se bodo z Mercatorjevih polic umaknili slovenski izdelki".

"Slovenska politika - vlada in ne samo minister - morajo prevzemu reči ne," nadaljuje Kaluža in pojasnjuje, da "s takim prevzemom podpiramo tuje tajkune".

Stojanovičeva: Zaposleni so zaskrbljeni
"Gre za tretji poskus prevzema - tokrat je zaskrbljenost največja," je povedala Vesna Stojanovič. Mercator po njenem mnenju potrebuje finančno stabilnega lastnika, ki bo krepil in ohranjal položaj Mercatorja. "Ne želimo lastnika, ki bi zaradi lastne prezadolženosti Mercator izčrpaval in slabil ugled," dodaja. Poudarja še, da v sindikatu delavcev Mercatorja menijo, da bodo odpuščanja predvsem v logistični in nabavni službi, "gre za 10-odstotno ogroženost, govorimo o 2.200 delovnih mestih". Tudi Stojanovičeva je izrazila skrb, da se bodo v primeru prevzema na policah pojavili izdelki tujih proizvajalcev.

ZSSS: Treba je izdelati strategijo
"Upreti se je treba prodaji družb, to je pot k izgubi ekonomske suverenosti naše države," je prepričan Dušan Semolič. Ob tem dodaja, da se ne idealizira domačih lastnikov, "vendar tudi tuji niso vsi dobri." Opozarja namreč na obnašanje tujcev, ki se odpovejo razvoju, v podjetjih pa ostanejo le "pridni ustrahovani delavci". "To ni perspektiva," poudarja.

Sekretar ZSSS-ja Ladislav Rožič rešitev vidi v ustanovitvi posebnih zasebnih skladov, ki bi "od bank odkupovali zasežene delnice, banke pa bi v zameno dobile delnice z državnim poroštvom, ki bi jih lahko zastavile pri evropski banki". Podjetja propadajo kot po tekočem traku, lastniki pa so prisiljeni v prodajo, pojasnuje, zato vlado poziva, naj odreagira in ustanovi posebno družbo, saj je "skrajni čas, da se v državi nekdo zgane". Vprašuje se, kateri tuji vlagatelji so lahko sploh kupci slovenskih podjetij, dodaja, da: "... se sindikati ne vtikamo v lastništva podjetja, vendar pogrešamo državno strategijo, ki bo določila, katera podjetja so sploh za državo pomembna."