Kolektivne pogodbe morajo ostati temelj dogovarjanja, je stališče ZSSS-ja povzela izvršna sekretarka za ekonomsko področje Andreja Poje in dodala, da se z ukinjanjem zdajšnjega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku ravno tako ne strinjajo.

"Dejstvo je, da zakon o davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev meša med delovno uspešnostjo, poslovno uspešnostjo in ne nazadnje tudi med udeležbo delavcev pri dobičku," je pojasnila.

Predlog zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev zapoveduje tudi neenako obravnavo zaposlenih, saj bodo do udeležbe upravičeni le tisti, ki bodo izpolnjevali merila, ki jih bodo določili v splošnih aktih delodajalca. Ti so enostranski in s tem vlada izključuje socialni dialog, opozarja Pojetova.

Delavcem tretjina dobička?
Za ZSSS je pomembno, da so pri delitvi dobička udeleženi vsi zaposleni, saj gre za vložek v človeški kapital, boljše sodelovanje in ne nazadnje odnos do delavcev. Poleg tega verjamejo, da bi morala zaposlenim pripasti tretjina ustvarjenega dobička, ne pa le 20 odstotkov. Preostali dve tretjini bi šli v žepe lastnikov kapitala in v razvoj družbe.

Sindikati prav tako že osem let zahtevajo razbremenitev dela in hkrati večjo obremenitev kapitala in premoženja, ki sta po vseh statističnih podatkih manj obdavčena. "Podatki namreč kažejo, da ima Slovenija tako v celotnih davkih in prispevkih kot tudi v BDP-ju višji delež davkov na potrošnjo in delo ter nižji delež davkov na kapital," so poudarili v ZSSS-ju.

Razbremenitev nizkih prihodkov
Predlog zakona ni primeren, čeprav ima tudi svoje pozitivne plati, kot je odločitev vlade, da ohrani četrti dohodninski razred in da ni vztrajala pri socialni kapici, so prepričani. "Četrti dohodninski razred spada v kontekst naših stališč o progresivni obdavčitvi bogatih ljudi. To mora biti za socialno državo kar nekaj normalnega," je dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Želijo si, da bi najnižje dohodke razbremenili in vpeljali še dodaten dohodninski razred, s katerim bi razbremenili srednji sloj."Kajti v srednjem sloju gre iskati ljudi, ki ogromno prispevajo k razvoju, tudi podjetij. V dohodninski razred nad 70.000 evri žal tehniki in inženirji ne spadajo, pač pa praviloma člani uprav in še marsikdo, ki v imenu srednjega razreda govori o potrebi po uvedbi socialne kapice," je bil oster Semolič.

V tem delu je po njihovem mnenju usmeritev predlogov dobra, zaradi česar ne verjamejo, da bi lahko proti zakonodaji nastopili skupaj z delodajalci, ki ji prav tako nasprotujejo, a v povsem drugih točkah. "Treba je poudariti, da mi podpiramo tisto, česar delodajalci ne ... zato smo, kar se tega tiče, previdni," je sklenil Semolič.

Treba je počakati na socialni dialog med vlado, delodajalci in sindikati, ki ga bodo predvidoma začeli v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta, poudarjajo v ZSSS-ju.