Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko je dokument rezultat težkih in dolgotrajnih usklajevanj in predstavlja najširši mogoč dogovor o tem, kakšno naj bo slovensko kmetijstvo in kakšen naj bo prehranski sistem v prihodnje.

Dokument je bil, kot je dejala, usklajevan z vsemi deležniki, ampak ker imajo ti različne interese, je dokument približek najboljšega sodelovanja z vsemi, marsikdo svojih želja ni mogel uveljaviti. "Ampak dokument, ki ga sprejme vlada, je dejansko usklajen z vsemi resornimi ministrstvi in tak dokument je tudi politična odločitev, ki je bila sprejeta," je poudarila ministrica in napovedala, da bo ministrstvo učinke izvajanja strateškega načrta sprotno spremljalo, in če bo to potrebno, tudi ukrepalo. Pred morebitnimi spremembami strateškega načrta se bodo, kot je dodala, medresorsko uskladili in sledili ciljem koalicijske pogodbe in evropskega zelenega dogovora.

"In takrat bo priložnost, da se bodo tudi deležniki dejansko lahko upoštevali. Ampak samo v smislu, da bomo dosegali in zasledovali cilje, ki bodo dobri za skupno kmetijsko politiko v Sloveniji," je dodala.

Opozorilo, da strateški načrt ni usklajen s sindikatom kmetov

Predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine in Sindikata kmetov Slovenije so v skupnem dopisu, ki so ga poslali na kmetijsko ministrstvo, ministrici Šinko in predsedniku vlade Robertu Golobu zapisali, da strateški načrt z njimi ni usklajen in da ne upošteva pripomb in predlogov, ki so jih podali, prav tako nimajo pojasnil, zakaj niso bili upoštevani.

"Kmetje smo tisti, ki bomo s svojim kmetovanjem udejanjali intervencije, in zato bi bilo ključno, da smo tudi tisti, s katerimi so posamezne intervencije usklajene, saj bomo le tako, ob vseh danih omejitvah, dosegli (visoko) zastavljene cilje, zapisane od uradnikov," so zapisali v zvezi in sindikatu, kjer pričakujejo, da se bo skupaj z deležniki do konca leta naredila celovita revizija strateškega načrta in da se bodo upoštevale pripombe predstavnikov kmetov. Ostro so obsodili, da je bil načrt na vladi sprejet, preden se je dokončno predstavil ključnim deležnikom v kmetijskem sektorju.

Kmetijsko ministrstvo je sicer strateški načrt, ki se bo začel izvajati 1. januarja prihodnje leto, že predložilo v presojo Evropski komisiji. Na ministrstvu potrditev komisije pričakujejo v petih tednih, je povedala v. d. generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maša Žagar.

Ministrstvo mora zdaj pripraviti še predlog spremembe zakona o kmetijstvu in podzakonske akte, ki bodo podlaga za izvajanje skupne kmetijske politike.

Ključna usmeritev strateškega načrta prihodnje skupne kmetijske politike sta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri tem pa so po besedah ministrice pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost in usmeritev. "Ta krovna usmeritev podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami," je dodala.

Za ukrepe na voljo 1,8 milijarde evrov

Za izvajanje strateškega načrta, ki v primerjavi z dosedanjo kmetijsko politiko prinaša kar nekaj novih ukrepov oz. intervencij, bo do leta 2027 na voljo 1,8 milijarde evrov. Od tega bo 700 milijonov evrov namenjenih za neposredna plačila ter vinski in čebelarski sektor oz. za prvi steber, pri čemer gre v celoti za sredstva EU-ja.

Za drugi steber, ki pokriva področje razvoja podeželja, pa bo namenjenih 1,1 milijarde evrov, pri čemer bo manj kot polovico predstavljal delež iz proračuna EU-ja in več kot polovico iz proračuna Slovenije. "Pri tem pa je sedanja vlada zagotovila še dodatnih 40 milijonov evrov," je dodala ministrica.