Evropska komisija je ta teden podala pozitivno oceno načrtov Portugalske, Španije, Grčije, Danske in Luksemburga. Za prihodnji teden je napovedala ocene načrtov Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.

Sorodna novica Slovenija zaprosila za 14-dnevno podaljšanje roka za oceno načrta

Po pozitivni oceni komisije morajo načrt, ki bo podlaga za črpanje evropskih sredstev za okrevanje, potrditi članice Evropske unije. Praviloma imajo za to en mesec časa. Pred časom so v komisiji nakazali, da v prvem svežnju sredi julija pričakujejo potrditev od desetih do petnajstih načrtov.

Finančni ministri EU-ja so v Luksemburgu pregledali stanje v procesu ocenjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje, a odločitve še niso bile predvidene. Prve potrditve načrtov se pričakujejo 13. julija, na prvem zasedanju finančnih ministrov med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja.

Kdaj bo potrjen slovenski načrt

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo v prvi skupini 13. julija potrjen tudi slovenski načrt, je Šircelj danes odgovoril, da pričakuje, da bo Slovenija na vrsti čim prej, a ker od komisije niso dobili podatkov, katere države bodo naslednje, ne more ugibati, kdaj to bo. Pri tem "se ne baranta", je še dejal.

Sorodna novica Popravili analizo slovenskih naložb v digitalizacijo in v "zeleno", ki so povprečne

Slovenija je sicer Evropsko komisijo zaprosila za podaljšanje dvomesečnega roka za oceno svojega načrta za okrevanje, ki ga je v Bruselj posredovala konec aprila. Za podaljšanje so prosile tudi Poljska, Švedska, Hrvaška in Romunija.

To pomeni več časa za pojasnjevanje odprtih vprašanj in izmenjavo informacij, so pretekli teden dejali v Bruslju. V primeru Slovenije so rok podaljšali za dva tedna, v primeru Romunije pa do konca septembra.

Prošnja za podaljšanje

Na vprašanje, zakaj so rok za ocenjevanje v primeru Slovenije podaljšali za dva tedna, je minister danes odgovoril, da so to storili, da bo "ta načrt čim boljši in čim hitreje sprejet". Ob tem je dejal, da ne more podati vsebinskih razlogov, zakaj in kako se dopolnjuje slovenski načrt.

"V interesu Slovenije in vseh nas je, da je to sprejeto čim prej in da bo zadovoljilo vsa merila Evropske komisije," je še poudaril minister. Poudaril je tudi, da ti postopki tečejo prvič v zgodovini EU-ja, zato vse podrobnosti še niso dorečene.

Prav tako po njegovih besedah za zdaj ni jasno, kdaj se bo začel denar stekati k članicam. Članice bodo podpisale pogodbo, v kateri bodo navedene vse podrobnosti glede izpolnjevanja zahtev, načina plačila in časovnega okvira za plačilo, je pojasnil.

Minister je še povedal, da sta te dni v Luksemburgu s šefom evroskupine, irskim finančnim ministrom Paschalom Donohoejem, govorila o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja in finančni stabilnosti v Evropi.

Med ključnimi temami v drugi polovici leta je omenil prizadevanja za čim hitrejši proces potrjevanja načrtov za okrevanje, digitalni davek in načrtovani posebni uvozni davek v povezavi z obdavčitvijo CO2.
Prizadevajo si, da bodo vse evropske institucije zagotovile, da pri potrjevanju nacionalnih načrtov za okrevanje ne bi bilo nepotrebnih birokratskih oziroma administrativnih zapletov, je še poudaril Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Simbolično predana štafeta predsedovanja

Poleg tega so ministri razpravljali o uporabi nižjih davčnih stopenj, ki bi zagotovila bolj enakopravno in pravično obravnavo vseh članic, ter o obsegu oprostitve plačila DDV-ja za izdelke in storitve, ki jih EU ob izrednih dogodkih brezplačno razdeli članicam glede na njihove potrebe.

Prav tako so potrdili fiskalna priporočila in sklepe o izzivih fiskalne vzdržnosti, povezanih s staranjem prebivalstva. Portugalski minister Joao Leao pa je slovenskemu simbolično predal štafeto predsedovanja, je ministrstvo za finance po zasedanju zapisalo v sporočilu za javnost.