Tako eksplozivne rasti na Wall Streetu ni bilo že od velike depresije oziroma od leta 1936, zasluge pa gredo uspešnemu okrevanju ameriškega gospodarstva, vedno boljšim dobičkom podjetij in ekspanzivni denarni politiki Zveznih rezerv. Za sredno rast sta zaslužna proizvajalec računalnikov Dell, ki je imel v zadnjem četrtletju bleščeč dobiček, in francoski farmacevt Sanofi-aventis, ki za dobrih 20 milijard dolarjev (v denarju) prevzema ameriško podjetje Genzyme. Januarska rast indeksa cen proizvajalcev na 0,8 odstotka, kar je nad pričakovanji, ni resneje ohladila optimizma.

Daimlerjevim delnicam "zmanjkalo goriva"
Toda nizek promet opozarja, da se utegne rast kmalu izpeti, tako da je na trgu že kar nekaj skeptikov. Indeks S&P 500 je zdaj pri vrednosti 1.333 točk, kar je dvakratnik njegove najnižje vrednosti iz marca 2009. Tudi evropskim borzam je v tem obdobju uspela skoraj tako visoka rast, indeks FTSEurofirst 300 (1.186 točk) pa je v sredo tretji dan zapored končal najvišje v zadnjih dveh letih in pol. Vlagatelji so se razveselili zlasti dobrih poslovnih rezultatov banke Societe Generale in pivovarja Heinekena, medtem ko je Daimler razočaral z rezultati. Delnice so padle za 4,4 odstotka, pomagala ni niti novica, da bo ta proizvajalec avtomobilov zvišal dividendo in da je za leto 2011 bolj optimističen, kot je bil.

Frankfurtski DAX30 se je v četrtek obrnil za pol odstotka navzdol in zdrsnil pod 7.400 točk. Spet so bile na negativni strani v ospredju avtomobilske delnice. Vrednost evra je 1,355 dolarja.

Tečaji delnic v prvi kotaciji:

Novi član borze: Erste Group
Na Ljubljanski borzi se je po 0,9-odstotni rasti tudi četrtkovo trgovanje končalo s pozitivnim predznakom, ki pa je bil minimalen, saj je indeks SBI TOP (840 točk) pridobil le 0,13 odstotka. Zasluge za rast imajo zlasti Mercatorjeve delnice, ki so se ob 82 tisoč evrih prometa podražile na 160 evrov.

Z današnjim dnem je borza v trgovanje vključila novega člana, avstrijsko banko Erste Group Bank. "Prihod tujih finančnih institucij je ena izmed prvih pozitivnih posledic večje integracije slovenskega kapitalskega trga v razvite finančne tokove, ki se je resneje začel z uvedbo trgovalnega sistema Xetra na Ljubljanski borzi proti koncu lanskega leta," je dogodek za MMC komentiral Uroš Ožbolt (Alta skladi):

"Med nekaterimi finančnimi ponudniki je morda slutiti nekaj strahu pred tujo konkurenco, a vodilne domače posredniške hiše, z jasno zastavljeno strategijo razvoja storitev in finančnega trga, izdajatelji na Ljubljanski borzi in predvsem mali delničarji si dolgoročno na ta način lahko obetajo več pozitivnih učinkov, ki jih bo prinesel prihod tujcev, saj to pomeni večje povpraševanje po domačih delnicah zaradi lažje dostopnosti slovenskega trga, posledično povečano likvidnost in bolj transparentne cene delnic. Hkrati se nadejamo, da se tudi domači trg navzame pozitivnih poslovnih praks, ki so v tujini."