BSW Timber je po besedah glavnega izvršnega direktorja Tonyja Hackneyja škotsko družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo v lesnopredelovalni industriji. V Evropi imajo sedem proizvodnih lokacij, zaposlujejo več kot 1.300 ljudi in letno ustvarijo več kot 300 milijonov funtov prihodkov.
Z investicijami v tujini imajo precej izkušenj, v primernost Slovenije za takšno naložbo pa jih je po besedah predsednika upravnega odbora BSW Martina Gala prepričalo več dejavnikov. Eden ključnih je visoka kakovost lesa, ki v povezavi z dobro delovno silo in spodbudno vladno politiko predstavlja zelo dobro osnovo za uspešen razvoj.
Kot je na novinarski konferenci v prostorih Lesnopredelovalnega centra Gomilsko pojasnil izvršni direktor za komercialo Alex Brownlie, bodo z gradnjo po potrditvi občinskega prostorskega načrta in spremembi gradbenega dovoljenja predvidoma začeli septembra 2018. Visokotehnološki lesnopredelovalni center vključuje največjo žago v Sloveniji s kapaciteto razreza 300.000 kubičnih metrov lesa letno. Zagon proizvodnje je predviden za začetek leta 2020, že prihodnje leto pa bo BSW odkupoval les od slovenskih žag.
Celotna investicija, ki bo po napovedih prinesla skupno 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne komplekse na treh lokacijah. Poleg centra na Gomilskem načrtujejo še peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu.
Minister: Takšno žago čakamo že dolgo
Lesnopredelovalni center po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Zdravka Počivalška predstavlja pomemben kamenček v mozaiku akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti slovenske lesnopredelovalne industrije. Na tem področju je še veliko prostora za izboljšave, saj v Sloveniji po ministrovih besedah še vedno posekamo premalo. "Tudi zato, ker že dolgo čakamo žago, ki bi zmogla več - več predelati in več prodati," je poudaril.
Ob tem je zavrnil očitke slovenskih žagarjev, ki investiciji nasprotujejo, saj da bodo zaradi nje delo izgubili številni manjši žagarji. "Žaga, ki bo stala tu, je priložnost za vse. Manjši žagarji bodo morali najti nove načine za dvig dodane vrednosti, pri čemer jim ministrstvo pomaga in jim bo tudi v bodoče," je dejal.
Z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom sta se zavzela za zmanjšanje količine lesa, ki ga izvozimo v tujino. "Vsi napori, povezani z gozdom, obrodijo sad samo, če les v čim večji meri obdelamo doma," je prepričan Židan.
Vlada je leta 2012 sprejela akcijski načrt z naslovom Les je lep, ki predstavlja osnovni strateški dokument za promocijo in podporo slovenski lesnopredelovalni panogi. Hackney, Brownlie, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije in član uprave Petrola Rok Vodnik so danes podpisali memorandum, s katerim so se zavezali k investiciji v lesnopredelovalni center tudi kot prispevku k uresničevanju akcijskega načrta.
Škotsko družinsko podjetje BSW s 1.200 zaposlenimi je največje britansko gozdno podjetje, je za Radio Slovenija poročal Matija Mastnak. Leta 1999 je žago odprlo v Latviji.
OZS o ogroženih delovnih mestih
Že v ponedeljek so proti projektu ostro nastopili slovenski žagarji, združeni v sekcijo pri Obrtniški-podjetniški zbornici. Bojijo se, da bi žaga škotskih investitorjev lahko uničila male žagarje in s tem več kot 1.000 delovnih mest. Škoti bi namreč po novi zakonodaji od Slovenskih državnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov kapacitet. A dejstvo je, da že zdaj približno polovico lesa, ki ga posekajo v slovenskih gozdovih, obdelajo v tujini, največ v Avstriji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje