Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer so žagarji združeni v sekcijo, je na novinarski konferenci pojasnil, da ne nasprotujejo vsakršnemu prihodu tujih investitorjev, vendar se zavzemajo za zajezitev izvoza hlodovine. "Nasprotujemo taki megažagi, ki bo nažagala 300.000 kubičnih metrov lesa letno," je poudaril.

Novi investitor, ki se bo javnosti predstavil v torek, napoveduje 170 novih delovnih mest. Meh pa opozarja, da njihov prihod lahko uniči več kot 1.000 delovnih mest pri malih žagarjih, ki že zdaj nimajo polno zapolnjenih kapacitet. S koncentracijo žagarstva v dva ali tri večje centre bi namreč uničili žagarje, ki so sicer razporejeni po celotni državi.

Nova žaga škotskega investitorja bo lahko po napovedih letno razžagala okoli 300.000 kubičnih metrov lesa, družba pa je oddala tudi vlogo za subvencijo države, ki bi lahko znašala nekje od 15 do 20 odstotkov upravičenih stroškov.

"Glede na to, da gre za našo nacionalno surovino hlodovino, smo razočarani, da bodo pri lesnopredelovalni verigi prvi tujci. Nedopustno se mi zdi, da naša politika to dopušča," je dejal Meh, ki je prepričan, da v Sloveniji potrebujemo ministrstvo za malo gospodarstvo.

Večina hlodovine se iz Slovenije že zdaj neobdelane izvozi v Italijo in Avstrijo. Potencial tega lesa je, če ga samo razžagamo, med 1.000 in 1.500 novih delovnih mest v žagarstvu. Če pa bi ga še pravilno obdelali in prodali na svetovnem trgu, pa bi lesarstvo lahko zaposlovalo še mnogo več ljudi, je navedel predsednik sekcije lesnih strok pri OZS-ju Marko Kajzer, ki meni, da bi en velik center pomenil tudi veliko več transporta. "To pomeni približno 100 tovornjakov na dan, kar je nepotrebna ekološka težava," je poudaril.

Les je strateška surovina
Žagar in član odbora žagarjev Alojz Selišnik je poudaril napačno lesarsko politiko v državi in nepoznavanje gozdnolesne verige. "Politiki ne razumejo, da iz lesarstva izhajajo koristi za celotno državo. Les je čedalje bolj strateška surovina, saj ga v Sloveniji zraste omejeno. Tako poceni razprodajati slovensko surovino je napačna gospodarska politika, in to se ne bi smelo dogajati," je dejal. Število zaposlenih na žagah bi namreč lahko v najslabšem scenariju upadlo s 1.500 na 500.

Slovensko surovino znamo po njegovih besedah sami posekati in razžagati, država pa bi morala biti zelo selektivna pri podpori in dajanju koncesij tujcem na področju lesarstva. Zato se slovenski žagarji pogovarjajo o oblikovanju gibanja, s katerim bi pritisnili na politiko, da ne bi več podlegala tujim lobijem in neoliberalističnim težnjam velikih igralcev.

Žage so podhranjene
Podpredsednik sekcije žagarjev Marijan Sadek pa je opozoril, da bi Škoti po novi zakonodaji od Slovenskih državnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov kapacitet. "Naše žage so podhranjene, imajo proste kapacitete, vendar ne pridemo do surovin, saj je preveč izvozijo," je dejal. Zadnja leta slovenski žagarji namreč opažajo upad žaganja hlodovine, predvsem na račun povečanega izvoza.