Povpraševanje po gozdnih lesnih sortimentih iz državnih gozdov za devetkrat presega količine, ki jih ima družba Slovenski državni gozdovi na razpolago za prodajo letos, so v pred kratkim ustanovljeni družbi za upravljanje državnih gozdov opozorili v sporočilu za javnost in opomnili, da ima država v lasti le petino vseh gozdov v državi.

Ob tem so dodali, da je bilo največ ponudb za gozdne lesne sortimente (skupaj je zavod za gozdove za letošnji posek predvidel 703.167 kubičnih metrov lesa) iz Slovenije, sledijo Avstrija in zgolj simbolično Madžarska, Italija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina.

Oblikovali cenik, ki pa se med letom lahko spremeni
Iz prispelih ponudb so na podlagi ponudbenih cen za posamezne sortimente izvedli tako imenovano cenovno analizo trga, kar jim je bilo v pomoč tudi pri pripravi cenika za prodajo gozdno lesnih sortimentov na kamionski cesti za leto 2017, so še navedli v družbi.

Cenik, ki ga je družba sprejela in tudi javno objavila na svoji spletni strani, določa najnižje prodajne cene za prodajo lesa na kamionski cesti v letošnjem letu. Predstavlja izhodišče za dogovarjanje o končni ceni med družbo in kupcem, pri čemer se prilagaja razmeram na trgu in se med letom lahko tudi ustrezno spremeni.

Najpomembnejše merilo za prodajo: cena
Pri razdelitvi lesnih količin so pripravili razdelilnik, z merili pa seznanili tudi ponudnike. Ključno vlogo pri razdelitvi je imela ponujena cena. "Za gospodarsko družbo je namreč povsem normalno in pričakovano, da ima ponudbena cena, seveda ob primerni boniteti ponudnika, največjo težo. Kot vsaka gospodarska družba moramo namreč težiti k učinkoviti prodaji, kar pomeni tudi k doseganju čim višjih cen in realizaciji ciljev iz poslovnega načrta. Skladno s cilji zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, po katerem mora družba prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdnih lesnih verig, pa smo upoštevali tudi kriterij nadaljnje lesne predelave potencialnega kupca," so še izpostavili v sporočilu.

Zaradi zahtevnosti razporeditve omejenih količin in velikih pričakovanj ponudnikov so izvedli dva kroga zbiranja ponudb, v katerih so ponudniki lahko navedli in tudi spreminjali pričakovane količine in cene. Od skupne razpoložljive količine so 596.690 kubičnih metrov lesa ponudili 146 kupcem, ki so jim najavljene količine zniževali praviloma v sorazmerju z razpoložljivimi količinami. Ob delitvi pa so upoštevali tudi izkušnje, ki so jih pridobili v sodelovanju s kupci v lanskem letu.

Tujim kupcem namenili le manj vreden les. Kaj pa preprodajalci?
Vso razpoložljivo količino hlodovine - razen najkakovostnejših listavcev -, ki je primerna za razrez, so zagotovili domačim kupcem, skupaj okoli 310.000 kubičnih metrov. Prav tako tudi okoli 200.000 kubičnih metrov lesa nižje kakovosti. "Tujim kupcem smo namenili le manj vreden les v količini okoli 90.000 kubičnih metrov, za katerega v Sloveniji - vsaj v tem trenutku - ni zadostnih kapacitet za predelavo," še dodajajo v družbi.

V časopisu Dnevniku so sicer pred časom pisali, da so slovenski žagarji, ker ne morejo konkurirati avstrijskim, ponudili razmeroma nizke cene in da so tako pri izbiri kupcev v ospredje prišli prekupčevalci, ki les prodajajo v Avstrijo.