Družba Slovenski državni gozdovi, ki je bila po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije ustanovljena za upravljanje in razpolaganje z 235 tisoč hektarji gozdov, se ob izteku koncesijskih pogodb dosedanjim koncesionarjem, sooča s težavami v slovenskih gozdovih.

Tako je ne glede na hitenje in prizadevanja vodstva družbe Slovenski državni gozdovi, da se prek javnih razpisov čim prej vzpostavita sekanje in spravilo lesa, obseg teh del v državnih gozdovih še skromen, razdrobljen in omejen zgolj na sanitarne sečnje. Ta ima prednost pred običajnimi sečnjami zaradi napadenosti drevja s podlubniki.

Nekdanji koncesionarji že odpuščajo
Edini, ki jih je sprememba sistema prizadela, so nekdanja koncesionarska podjetja, brez dela je ostalo okli 100 gozdarjev GG-ja Maribor. Ker na plačilni listi ne morejo obdržati vseh zaposlenih, ne da bi vedeli, kdaj in koliko dela bodo dobili na razpisih, bo v kratkem odpuščenih tudi 80 odstotkov zaposlenih v skupini Gozd, d. o. o. Njihov direktor Dušan Gradišar ob tem pove, da so v treh družbah zaposlovali 145 delavcev, ob koncu avgusta pa jih bodo zaposlovali le še 35.

A tudi uspeh na razpisih za sečnjo in spravilo lesa, ki jih izvaja družba Slovenski državni gozdovi, ni jamstvo za nadaljnje poslovanje. Cene storitev so z novimi razpisi že padle, tako da nekdanje koncesionarje skrbi, kako dolgo bodo lahko vzdržali s tako ceno ob upoštevanju kolektivne pogodbe za gozdarje. Dvomijo, da njihovi konkurenti delovno silo zaposlujejo po kolektivni pogodbi, še več, bojijo se, da se bo v državnih gozdovih razpaslo delo na črno, če ne bo nadzora.

Vir, ki ne želi biti imenovan, pa opozarja na prepozne pogodbe, zaradi česar jim ne uspe izvesti del v predpisanih rokih. Kratki roki in nizka cena izvajalce silijo v manj kakovostno storitev. To med drugim pomeni slabše krojen les in več poškodovanega lesa. Upajmo samo, da to ne bo pomenilo tudi več poškodovanih gozdarjev.