Državne gozdove je v zadnjih dveh desetletjih upravljal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, zanj pa je delo opravljalo 27 koncesionarjev. Med večjimi koncesionarji so bili Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdarstvo Grča, SGG Tolmin, GG Novo mesto in GG Maribor. 20-letne koncesije, podeljene so bile leta 1996, pa so potekle konec junija.

Država je od koncesij denimo lani dobila 20,3 milijona evrov koncesijskih dajatev. Koncesijska dajatev za kubični meter lesa je lani znašala 12,2 evra. Najvišja pa je bila leta 2013, in sicer 14,29 evra.

Ideja po žledolomu
Od ideje do začetka delovanja novega državnega gozdarskega upravljavca je minilo več kot dve leti. Zamisel o ustanovitvi državnega gozdarskega podjetja se je utrnila ministru za kmetijstvo, tedaj je vodil tudi okoljski resor, Dejanu Židanu, potem ko je slovenske gozdove konec januarja in februarja prizadela huda naravna nesreča, žledolom in je bilo podrto 9,3 milijona kubičnih metrov drevja.

Židan je tedaj ugotavljal, da sistem upravljanja državnih gozdov s koncesijami ni učinkovit in zato je njegovo ministrstvo pripravilo osnutek zakona za novo obliko gospodarjenja z državnimi gozdovi. Toda njegova ideja ni dobila dovolj politične podpore. Več posluha je imela sedanja vladna koalicija, čeprav se je še pred potrditvijo zakona v Državnem zboru rahlo zapletlo na pristojnem parlamentarnem odboru. Nekatere njegove člane je namreč zaskrbelo, kje bo sedež novega podjetja in so postregli s svojimi idejami. Nekateri so ga želeli na Koroškem, drugim se je spet zdelo samoumevno, da je na Kočevskem.

Zakon, ki je ustanovil novo gozdarsko podjetje, je začel veljati sredi februarja. Kmetijski minister Dejan Židan pa je kmalu za tem za v. d. direktorja predlagal direktorja gozdarsko-žagarske družbe Snežnik iz Kočevske Reke Julijana Rupnika. Kar je bil signal, da bodo novo državno podjetje upravljali nekje na jugu Slovenije.

Na čelu Slovenskih državnih gozdov je nato kmalu prišlo do kadrovske menjave, saj je Rupnik konec aprila po manj kot dveh mesecih odstopil z mesta v. d. direktorja, vlada pa je na njegov položaj imenovala državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu Miho Marenčeja, ki bo družbo vodil do imenovanja poslovodstva oz. največ za eno leto.

Trenutno družba zaposluje v. d. poslovodstva, dva pooblaščenca Boruta Meha in Zlatka Ficka, 38 sodelavcev, ki pridejo s sklada, bodo zaposlili s 1. julijem, v teku pa je razpis za 109 ljudi, ki bodo v družbi zaposleni ta in naslednji teden. Družba še nima nadzornega sveta, zato bo to nalogo opravljala vlada, ki je družbi že dala predhodno soglasje za sklepanje več pravnih poslov, med drugim za več nakupov.

Prihodki okoli 50 milijonov
Po vladnih načrtih oz. po Židanovih besedah naj bi državno gozdarsko podjetje letno na trgu ponudilo vsaj milijon kubičnih metrov lesa, njegovi prihodki pa bodo višji od 50 milijonov evrov.

Vlada je na račun novega podjetja že nakazala 20 milijonov evrov in predvidela njihovo porabo za najem ali nakup in ureditev poslovnih prostorov (6,56 milijona evrov), postavitev vsaj štirih logističnih centrov in skladišč po državi (devet milijonov evrov), nadgradnjo računalniške in programske opreme (1,8 milijona evrov), nakup opreme in strojev, potrebnih za sečnjo in transport - predvidoma dveh žerjavov, štirih kompozicij za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 tovornjakov (10,5 milijona evrov).

Odprtih kar nekaj vprašanj
Odprtih ostaja več vprašanj. Eno od teh je, kaj bo s številnimi delavci, ki so opravljali dela za dosedanje koncesionarje. Po novem sistemu bodo z javnimi razpisi izbrani izvajalci, ki bodo opravili eno ali več faz dela, za katerega so konkurirali. Družba bo plačala le opravljeno delo skladno s ponudbo, ki jo je oddal izvajalec ob prijavi.

Sindikat gozdarstva Slovenije je ob tem opozoril, da bi lahko nov sistem spodbudil najemanje poceni delovne sile na račun obstoječih delovnih mest.