Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan je na javni predstavitvi mnenj o predlogu zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki ustanavlja tudi državno podjetje za upravljanje z gozdovi, v uvodu glede 20 milijonov evrov visokega državnega vložka dejal, da potrebuje družba dovolj obratnega kapitala.

To podjetje bo lahko letno trgu ponudilo vsaj milijon kubičnih metrov lesa in letno ustvarilo več kot 50 milijonov evrov prihodkov, je poudaril. Celotno količino lesa iz državnih gozdov bodo lahko predelali v Sloveniji, delovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa v ničemer ne bo ogroženo, je še dodal.

Na splošno so bili odzivi na predlog v razpravi pozitivni. Na gospodarskem ministrstvu menijo, da bodo podjetja tako dobila dolgoročnega partnerja in bodo lahko načrtovala svoj razvoj. Tudi Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je podobno ocenil, da bodo slovenska lesnopredelovalna podjetja na ta način dobila hlodovino, lesna industrija pa bo s tem dobila nov zagon.

Bodo šteli tudi znanje in izkušnje?
Prvi mož Marles hiš Bogdan Božac pa je izpostavil, da bo novo podjetje zavezano k javnemu naročanju, kjer največkrat odloča najnižja cena. Zato se mu zdi pomembno, da bodo od ponudnikov, ki se bodo potegovali za dela v gozdu, zahtevali tudi primerne reference, kadre in strojno opremo, "v nasprotnem primeru bo to pomenilo samo propad naših gozdov".

Direktor podjetja Lesna vrata Gorazd Ulbl predlog zakona podpira, a je opomnil, da je treba spodbujati tista podjetja, ki so že na trgu in ki delujejo uspešno, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjana Oražma pa je zmotila kratka časovnica za ustanovitev podjetja.
Zakon ob tem vsebuje tudi nekatere nejasnosti, na katere je opozoril drugi namestnik predsednika Računskega sodišča Samo Jereb. Tako iz predloga med drugim ni jasno razvidno, s kakšnim namenom bo podjetje najemalo posojila, za katera so vnaprej zagotovljena državna poroštva v znesku 20 milijonov evrov.

Nekateri bi 20 milijonov evrov dali neposredno v zagon podjetij
Največ pomislekov oz. pripomb na predlog zakona pa imajo zdajšnji koncesionarji in zaposleni. Tako je direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Silvo Pritržnik ocenil, da dejavnost upravljajo z usposobljenimi ljudmi in ustrezno tehnološko opremo, kar so gradili leta in leta. Zato upa, da bodo v okviru uvajanja sprememb to znanje nadgradili, ne pa uničili. 20 milijonov evrov pa se mu ne zdi smotrno vlagati v opremo, ki jo že imajo in bi ta denar raje namenil neposredno za zagon lesnopredelovalnih podjetij.

Marjan Ferčec iz Sindikata gozdarstva Slovenije pa je opozoril, da niso zaposleni pri zdajšnjih koncesionarjih v predlogu zakona nikjer omenjeni in da poslušajo zgolj pričakovanja ministra, da naj bi delo v prihodnje opravljali tisti, ki ga opravljajo zdaj.