Največja koalicijska stranka SMC je namreč pripravila dopolnilo zakona, ki ga je parlament prejel v obravnavo že oktobra. Po tem dopolnilu bi novonastalo podjetje, ki bo upravljalo gozdove v državni lasti, upravljal kar Slovenski državni holding (SDH), ne vlada.

A kljub številnim koalicijskim usklajevanjem sta tako SD kot tudi DeSUS ostala nenaklonjena dopolnilu. Poslanec SD-ja Janko Veber je tako opozoril, da življenjski cikel gozda traja od 60 do 70 let, zato po njegovem mnenju ni pametno, da se ga podredi kratkoročnim kapitalskim interesom. DeSUS pa je zmotilo, da SDH trenutno podjetja prodaja pod ceno in jim ne pomaga pri prestrukturiranju ali dokapitalizaciji.

Tako sta SD in DeSUS skupaj z opozicijskima SDS in ZL preglasovali najmočnejšo koalicijsko stranko in dopolnilo na parlamentarnem odboru zavrnili.

SMC bo vztrajala pri SDH-ju
Nasprotno pa so v SMC-ju mnenja, da je dozdajšnji sistem upravljanja državnih gozdov prek koncesionarjev pokazal številne pomanjkljivosti, zato menijo, da je pri upravljanju državnega premoženjem treba pristopiti k novemu poslovnemu modelu, ki ga zagotavlja SDH.

Sicer pa je poslanec SMC Simon Zajc dejal, da je v tem trenutku nadaljevanje postopka ključnega pomena, čeprav bo SMC vztrajala pri stališču, da mora novo podjetje upravljati SDH in ne vlada. Po mnenju Zajca razhajanja v koaliciji niso neobičajna. Zajc sicer ni odgovoril na vprašanje, ali bo SMC predlogu, če njihovo dopolnilo ne bo upoštevano, nasprotovala. Dejal je le, da je za SMC trenutno najbolj pomembno, da sedanji sistem nadomestijo z boljšim.

Neenotni tudi pri sedežu podjetja
Člani odbora pa so neenotni glede sedeža podjetja, ki ga bo država ustanovila za upravljanje gozdov v njeni lasti. Župan Kočevja Vladimir Prebilič je poslance DZ-ja že pozval, naj ga umestijo na Kočevsko, ki se lahko pohvali z največjo sklenjeno površino gozdov v državni lasti znotraj meja Slovenije.

Njegovemu predlogu pritrjujejo v SD-ju in DeSUS-u. Po mnenju poslanke DeSUS-a Marinke Levičar bi moral biti sedež podjetja v občini Kočevje, saj je tam kar ena tretjina gozdov v lasti države, pa tudi sicer je zelo bogata z gozdovi. Še konkretnejši je bil Janko Veber (SD), ki bi v zakon zapisal natančen naslov: Kočevska Reka 40, 1338 Kočevska Reka. Gre za upravno stavbo v lasti zavoda za gozdove. Objekt je vseljiv takoj, dodatna vlaganja niso potrebna, je pozval k podpori predlogu.

Kar nekaj poslancev SMC-ja pa se je podpisalo pod dopolnilo, s katerim bi imelo podjetje sedež v Dravogradu, saj naj bi bile tam najboljše razmere za vzpostavljanje gozdno-lesne verige, ker ima to območje veliko lesa in možnosti za njegovo predelavo.

O sedežu podjetja se sicer praviloma ne razpravlja ob sprejemanju zakona, saj takšne določbe spadajo v statut podjetja, pa je člane opozorila tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ-ja.

Opozicija se zabava
Trije različni predlogi, vsak iz druge koalicijske stranke, so zabavali opozicijo. "Pokličite predsednika vlade in mu povejte, da ste povsem razštelani," je dejal Bojan Podkrajšek (SDS). "Vse skupaj je postalo komično, čeprav je v svojem globokem smislu tragično," je dejala Violeta Tomič (ZL) in avtorje dopolnil opozorila, da je nehigienično predlagati sedež tam, kjer imajo svoj volilni okraj.

GZS je že protestiral
V sredo so se na seji odbora za kmetijstvo dogovorili, da bo novo podjetje lahko vzpostavljalo gozdno-lesne verige, ne bo pa to njegova obveza. S tem so se odzvali na opozorila iz gospodarstva, da bi ustanavljanje novih obratov pomenilo konkurenco obstoječim lesnopredelovalnim podjetjem.

Odborniki so menili, da se lahko omenjeni člen v nadaljnjem postopku še preoblikuje, medtem pa na GZS-ju že protestirajo. Predsednik upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS-ju Alojz Burja pravi, da jim grozi nelojalna konkurenca države. "Ta bo za številna lesna podjetja, še posebej male lesarje, usodna," je opozoril Burja.