Država ima namreč v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, ki lesnim podjetjem dobavijo 50 odstotkov vse hlodovine, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. Po njihovem izteku bo na podlagi novega zakona ustanovljena družba Slovenski državni gozdovi (SDG), ki bo v izključni lasti države.

Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. SDG bo lahko organiziral tudi centre za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjal pogoje za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.

Opozicijo skrbijo številne nedorečenosti
Poslanci so danes obravnavali le predlog dopolnila ZL-ja, ki je predvideval, da bi imel nadzorni svet 10 članov in da bi jih pet predstavljalo delavce. A je ostalo pri prvotnem predlogu, da bo imel nadzorni svet osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija.

Iva Dimic (NSi) je v razpravi opozorila, da SDG še nima poslovnega načrta. "Igramo se z denarjem vseh davkoplačevalcev," je dejala. Tomaž Lisec iz SDS-a pa je opomnil, da še vedno ne vedo niti, "kdo bodo šefi podjetja, ali Janezi iz SMC-ja ali Franci iz SD-ja".

Danilo Anton Ranc (SMC) je po drugi strani mnenja, da bodo z novo rešitvijo gozd obogatili z delovnimi mesti in nadomestili izpad gospodarske škode, ki je nastala v zadnjih 20 letih. Z zadnjo različico zakona je bil zadovoljen tudi vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša. Meni, da je strah koncesionarjev, da bodo izgubili delo, odveč. Dela bo po njegov še naprej dovolj, "treba pa se bo morda malo bolj potruditi, da se to delo dobi", je dodal.

Že na začetku bomo morali dati na mizo veliko milijonov
Veliko skepse je sprožilo tudi določilo, da država bo novo podjetje ustanovila z 20-milijonskim kapitalskim vložkom in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko družba najemala tudi posojila s poroštvom države, vendar bo moral soglasje zanje dati DZ. To pa skrbi tako NSi kot SDS, ki se bojita, da bi lahko šlo za nedovoljeno državno pomoč.

Številni strokovnjaki in predstavniki pohištvene industrije so predlagane spremembe podprli. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je na javni obravnavi predloga zakona dejal, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za vnovičen zagon lesnopredelovalne industrije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je presodil, da vsebuje zakon vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi.

Ob tem je sicer opozoril na kratko časovno obdobje za ustanovitev podjetja. "Gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate," je slikovito ponazoril. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je glede tega pred kratkim dejal, da bo moral nekatera opravila do zagona podjetja po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč.

Koncesionarji se upirajo
Zakon je bil v postopku sprejemanja deležen tudi nekaterih kritik, predvsem od zdajšnjih koncesionarjev in zaposlenih. Koncesionarji so poudarjali, da imajo usposobljene ljudi in ustrezno tehnološko opremo za opravljanje takšnih del, zato se jim kapitalski vložek v novo podjetje ne zdi smotrn. Zaposleni se medtem sprašujejo, kdo bo v prihodnje v državnem gozdu opravljal dela, ki ga zdaj opravljajo oni. V medijih je bilo veliko tudi govora o zakulisnih bojih za položaje v novem podjetju.

Zaradi zakona je bilo nekajkrat vroče tudi v koaliciji, nazadnje zaradi predloga vladajočega SMC-ja, da bi nad novim podjetjem bedel Slovenski državni holding, in ne vlada. SMC-ju s tem predlogom na koncu ni uspelo, Židan pa se je moral pri tem zanesti na podporo opozicijskih članov odbora.