Padec prihodkov v Petrolu, ki ga vodi Sašo Berger, pripisujejo predvsem nižjim cenam energentov na promptnih in terminskih trgih, so sporočili iz Petrola, potem ko se je s polletnim poslovanjem v četrtek seznanil nadzorni svet družbe.

Poslovanje je bilo, kot ocenjujeta uprava in nadzorni svet, v prvi polovici leta skladno z načrti, in sicer kljub negativnemu poslovanju pri prodaji naftnih derivatov na glavnini slovenskih prodajnih mest zaradi regulacije cen. Petrol se poleg v Sloveniji z regulacijo cen naftnih derivatov spopada tudi na trgih Hrvaške in Srbije, a je ta, kot poudarjajo, bistveno manj restriktivna.

Upad prodaje na trgih EU-ja

Skupina je v prvih šestih mesecih prodala 1,8 milijona ton goriv in derivatov, kar je 1,5 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Prodaja na slovenskem trgu se je malenkost zvišala, bistveno večja je bila rast na trgih jugovzhodne Evrope, upad pa je Petrol zaznal na trgih EU-ja, kar je posledica lanske izredne prodaje zaradi pomanjkanja naftnih derivatov, ki ga je povzročil embargo na uvoz iz Rusije. Skupina ima trenutno 594 bencinskih servisov.

S prodajo trgovskega blaga in storitev je Petrol na ravni skupine ustvaril 305,9 milijona evrov prihodkov, kar je 16,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Petrol povečuje tudi uporabo in število električnih polnilnic. Konec junija jih je bilo v celotni Petrolovi mreži 514. V prvih šestih mesecih je medtem skupina prodala tudi 10,2 teravatne ure zemeljskega plina, 5,8 teravatne ure elektrike in 77.500 megavatnih ur toplotne energije.

Ob kosmatem poslovnem izidu skupaj z neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago v vrednosti 335,5 milijona evrov, ki je za odstotek nižji kot v enakem obdobju lani, je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) nanesel 123,7 milijona evrov, kar je šest odstotkov več.

Družba v polletju prihodke od prodaje znižala za petino

Matična družba Petrol je v prvih šestih mesecih prihodke od prodaje znižala za približno petino, na 2,1 milijarde evrov, čisti dobiček pa je znašal 46,8 milijona evrov.

Po poslovnem načrtu naj bi Petrol na ravni skupine za investicije namenil 130 milijonov evrov, od tega 44 odstotkov v projekte energetske tranzicije. Vendar prenizke regulirane marže v Sloveniji, ki onemogočajo kritje vseh operativnih stroškov distribucije in prodaje goriv, negativno vplivajo na investicijsko sposobnost skupine, predvsem pri projektih energetske tranzicije, ki so ključni za trajnostni prehod na zelena goriva, opozarjajo v družbi.

"Če bo regulacija cen naftnih derivatov omogočala zadostno maržo, se bodo pospešile investicijske aktivnosti, hkrati pa bo Petrol skrbel za ustrezno stabilno kapitalsko strukturo," so navedli v Petrolu.

Skupina Petrol za celotno letošnje leto načrtuje 5,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kosmati poslovni izid v vrednosti 705,6 milijona evrov, EBITDA v vrednosti 304,6 milijona evrov in 156,5 milijona evrov čistega dobička.

V Petrolu ob dejstvu, da je vlada najvišjo dovoljeno maržo za dizel in 95-oktanski bencin sredi julija vrnila na vrednost iz leta 2023, predvidevajo, da bodo ob koncu leta dosegli zastavljene cilje.

Kljub zadnjemu povečanju marže pa ocenjujejo, da ta še vedno ni na ravni, ko bi zagotavljala vzdržno dolgoročno rast poslovanja na področju prodaje naftnih derivatov, še posebej ob naraščajočih okoljskih zahtevah, ki jih mora Petrol financirati iz te dejavnosti. Primerjalno so marže v Sloveniji daleč najnižje v Evropi, so navedli v družbi, ki je leto 2023 sklenila s sedmimi milijardami evrov prihodkov od prodaje in 136,6 milijona evrov čistega dobička.