Skupina Telekom Slovenije, natančneje družbi Telekom Slovenija in GVO, je v polletju od države prejela pomoč zaradi dviga cen energentov, to je 1,56 milijona evrov. Če bi bila cena energentov na ravni leta 2022 z upoštevano državno pomočjo za energente, bi bil dobiček iz poslovanja višji za 30 odstotkov, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) pa za osem odstotkov, izhaja iz polletnega sporočila, ki ga je družba danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze.

Kot omenjeno, je družba ustvarila 334,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, EBITDA se je povečal za štiri odstotke, na 117,2 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa za 16 odstotkov, na 36,2 milijona evrov. Čisti dobiček je bil pri 23,7 milijona evrov za odstotek višji.

V prvih šestih mesecih so višje prihodke dosegle vse družbe v skupini. Višji so prihodki mobilnih naročnikov, mobilnega trgovskega blaga in prihodki na veleprodajnem trgu, Telekom pa rast dosega tudi na področju finančnih storitev, e-Zdravja, zavarovanj in IT-storitev. Skupno je skupina ustvarila 337,5 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani.

Čisti dobiček nekoliko nižji

Za investicije je skupina, ki zaposluje 3275 ljudi, od tega matična družba 2118, v polletju skupaj namenila 83 milijonov evrov, kar je osem odstotkov več kot v istem obdobju lani.

Obvladujoča družba Telekom Slovenije, ki jo vodi Boštjan Košak, je v prvih šestih mesecih prihodke od prodaje povečala za pet odstotkov, na 292,1 milijona evrov, čisti dobiček pa je bil za odstotek nižji kot v primerljivem lanskem obdobju, to je 16,3 milijona evrov.

S polletnim poslovanjem se je v sredo seznanil nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je podal soglasje k imenovanju Andrasa Palija za glavnega izvršnega direktorja družbe IPKO Telecommunications s štiriletnim mandatom, ki bo začel teči 4. novembra letos.

Nadzorniki tudi o vplivu poplav na infrastrukturo

Nadzorniki so se seznanili tudi z vplivi nedavnih poplav na komunikacijsko infrastrukturo Telekoma Slovenije. Na prizadetih območjih je do prekinitev komunikacij prišlo predvsem zaradi izpada električnega napajanja na lokacijah, ki jih ima družba v najemu. Na terenu so situacijo reševali z agregati, s čimer se je zagotavljalo delovanje baznih postaj in mobilnega omrežja. V času največjih poplav je bilo moteno delovanje okoli 40 baznih postaj od skupno več kot 1500, ekipe na terenu pa so signal na prizadetih območjih v največji možni meri postopoma zagotovile v dveh dneh.

Na prizadetih območjih je bila zalita, poškodovana ali pretrgana tudi kabelska infrastruktura, in sicer tako na ravni hrbteničnega kot dostopovnega dela omrežja. Poškodbe so nastale v omrežju Telekoma Slovenije in na novozgrajenem omrežju OŠO5 v lasti GVO. Popolnoma uničene oz. zalite so bile tudi nekatere funkcijske lokacije. Povezave za delovanje fiksnih storitev na prizadetih območjih so vzpostavljene začasno in bodo v prihodnje celovito sanirane skupaj z drugo infrastrukturo.

Kot še pravijo v Telekomu Slovenije, je v pripravi načrt celovite sanacije, v okviru katere si bo družba prizadevala za optimalno arhitekturo omrežja. Časovna izvedba sanacije bo deloma pogojena s sanacijo preostale infrastrukture na ravni države oziroma lokalnih skupnosti.